FC Litija je pokalna zmagovalka Slovenije zadnje odigrane sezone in najuspešnejša ekipa v dosedanjih pokalnih tekmovanjih. Posredno ima na njen račun največ pokalnih lovorik MNZ Ljubljana. Litijani so se poleg petih zmag še dvakrat uvrstili v finale, enkrat pa je to uspelo takratnemu drugoligašu Amaco Pajnkiherju iz Zagorja ob Savi. Precej manj uspešni v dosedanjih tekmovanjih pa so bili ostali pokalni prvaki MNZ Ljubljana. V njeni vlogi je trikrat doslej nastopil Metropol, po dvakrat Naja, Extrem in letos tudi Viktorbit, po enkrat pa že omenjeni finalist iz sezone 1998/99 Amaco Pajnkiher, Pavka, Salomonov Oglasnik iz Jevnice, Pipo iz Ivančne Gorice, Zlatarna Lea in Bautim iz Zagorja. Slednji in Pipo se nista proslavila, saj sta po zmagah v osmini finala razpadla in omogočila Oplastu iz Kobarida (v sezoni 2004/05) in Gorici (predlani) preboj skozi četrtfinale brez boja. Uvodoma je potrebno dodati, da se je najboljših osem prvoligašev uvrščalo v slovenski pokal neposredno.

Pavka (beri: KMN Barakuda) je bila predstavnica MNZL v uvodni pokalni sezoni 1995/96. Doseženi rezultati so bili bolj podobni tistim v vaterpolu. V osmini finala je v gosteh zabila dva zadetka več od Slovenskih goric (7:5), v četrtfinalu pa tri manj od Litijanov (6:9). Ljubljančani so prebili led v Voličini. Dvakrat je zadel Zdravko Slaviček, po enkrat pa Peter Stele, Tomi Kostič, Tomaž Centa, Sašo Macanovič in Andrej Janežič. Slednji je v četrtfinalu na Kodeljevem zabil tri gole Litijanom, tudi za izenačenje na 4:4, kar pa ni zadoščalo za podvig varovancev Jožeta Gorenca. Hat trick na tem srečanju sta dosegla tudi Litijana Andrej Vrhovec in Tomaž Barbek, zadeli so še Mito Kos, Darko Fele in Zoran Tesko. Litijani so preprečili napredovanje ljubljanskim pokalnim prvakom tudi naslednje leto. Salomonov oglasnik je izgubil kar z 2:9 (edina strelca sta bila Štefan Dukarič in Domen Vidic).

Amaco Pajnkiher je 8. maja 1999 zaigral v finalu. Po vrsti so »padli« Poetovio (8:4), koprski Black&White (9:6) in po dveh polfinalnih našel v dvobojih še mariborski Luvin (6:4 in 5:4). Prvi finale je pripadel Zagorjanom, ki so tisto sezono zmagali tudi v drugi ligi zahod, nakar so sodelovanje med prvoligaši iz finančnih razlogov odpovedali. Amaco je slavil 4:3. Litijani so si priigrali končno zmago šele v finišu povratnega srečanja. Barve Zasavcev so tisto leto med drugimi branili Boban Simič, Drobnič, Kos, Nišič, Isič, Fazlič in Škofca, ki je bil najboljši strelec sezone z dvanajstimi doseženimi zadetki. Na omenjenih pokalnih finalih sta se od aktivnega sojenja malega nogometa poslovila Meho Avdagič in Novica Petrovič (v Zagorju), ter Zlatko Raukovič in Stane Babič (v Litiji).

Naslednjih pet let je nastopila kot prvakinja MNZL v slovenskem pokalu ista ekipa. Prvi dve leti kot Naja, tri za njima kot Metropol. V sezoni 1999/2000 je v Športnem centru Triglav slavil koprski Black & White 6:5, zato pa je bil leto kasneje poražen Meteorplast iz Ljutomera 3:2. Odločilni zadetek je zabil takratni ljubljanski kapetan Boštjan Doljak, strelca pa sta bila še Borut Marjetič in Jani Rozman. Naja je izpadla v četrtfinalu v Litiji (2:5). Oktobra 2001 so pod bežigrajski balon pripotovali Ajdovci in doživeli pravi »kix«. Ljubljančani so zmagali 11:4, saj so že v prvem polčasu dosegli sedem golov. Junak večera je bil šestkratni strelec Borut Marjetič. Metropol je v četrtfinalu izgubil v Slovenski Bistrici proti Tiskarni Grafis po kazenskih strelih. V naslednjih dveh sezonah se je Metropol dvakrat pomeril z Gip Betonom. Po porazu jeseni 2002 (izid je bil 1:3), mu je leto dni kasneje uspela oddolžitev in odmevna zmaga 3:0. Srečanje, ki sta ga vodila sedanji predsednik komisije za mali nogomet Rade Mijatovič in Svetislav Miljič, je obeležilo rekord. Na njem je bil dosojen samo en akumulirani prekršek! Kakopak, tudi kartonov ni bilo. Metropol je v četrtfinalu gostoval v Tolminu, kjer je moral priznati izrazito premoč Puntarju, saj je bil poražen 3:9 (hat trick je vknjižil Damjan Drole).

V sezoni 2004/05, enako pa žal tudi v sezoni 2008/09, sta MNZL predstavljala drugoligaša, ki sta med tekmovanjem neslavno razpadla, pred tem pa sta oba zmagala v osmini finala. Pipo iz Ivančne Gorice je v gosteh izločil Marince 8:3 (trikrat je zadel Robert Bevc), Bautim pa Ptujčane še za en gol z višjim izidom (8:2). Vmes je dvakrat nastopil v osmini finala Extrem. V sezoni 2005/06 je izgubil v Mariboru proti moštvu Napoli (2:7), v sezoni 2006/07 pa doma s tolminskimi uporniki. To srečanje se je končalo 3:0, toda negotovo je bilo do zadnje minute. Jeseni 2007 so bili na pragu podviga mladi igralci Zlatarne Lea. Le-ti so v osmini finala izločili Bioterme Malo Nedeljo v gosteh (3:2), v četrtfinalu pa so doma izpadli šele po loteriji s kazenskimi streli proti Dobovcu (rezultat po rednem delu je bil 3:3).

Lani je stopil na sceno Viktorbit eBlagajna, ki je pred dnevi zmagal tudi v letošnjem pokalnem tekmovanju MNZL v Ribnici na Dolenjskem. Mladi Ljubljančani v osmini slovenskega finala niso bili dostojen tekmec Dobovcu, saj so črno-beli do vrha napolnili njihovo mrežo. Izid je bil kar 15:3. strelca za gostitelje v dvorani vojašnice pri Novih Jaršah pa sta bila vzhajajoča zvezda slovenskega futsala, mladi reprezentant in novi član litijskega giganta Alen Fetič (dvakrat) ter Asmir Durgutovič.

Tekst: Stane Damiš
Foto: Fotomontaža iz knjige 25 let malega nogometa v Sloveniji (1984-2009)