Tokrat smo z našo rubriko, kjer obujamo spomine na jubilej 25 sezon 1. SFL, gledali v Maribor na 1. tekmo finala, bilo je v sezoni 2015/16. Merila sta se domači Proen Maribor in Litija. Mariborčani so lovili svoj prvi naslov. Po rednem delu so bili na vrhu igralci Oplasta, ki pa ga je v polfinalu izločila Litija, Mariborčani pa Dobovec.

Finale se je začelo 26. aprila, na uvodni tekmi so sodili Dražen Jurič, Aleš Sakelšek in Iztok Milošič, delegat je bil Bojan Gliha, zbralo se je 300 gledalcev.

Prihaja nova oddaja Futsal magazin

Več o tej tekmi boste videli tudi v prispevku v novi oddaji Futsal Magazin. Prvič danes na Šport TV 1, od srede naprej še na našem youtube kanalu. Z željo, da obeležimo in spomnimo na jubilej – 25. sezono 1. SFL.

1. SFL, finale, 1. tekma, 26.4. 2016
Proen Maribor – FC Litija 3:1 (2:0)
1:0 Totošković (2.), 2:0 Simeunović (4.), 3:0 Totošković (28.), 3:1 Ručna (39.)

Upal na zmago

Pred dnevi smo poročali, da si je Mile Simeunović, danes trener Silika, minuli petek želel le eno samo darilo za rojstni dan – da njegova ekipa prvič po novembru 2019 slavi zmago v 1. SFL. To se je zgodilo, Vrhničani so s 7:1 porazili Ptujčane. Ob pogledu v zgodovino pa smo našli tekmo, kjer je Mile Simeunović dosegel zadnji gol v 1. SFL in tudi v svoji profesionalni karieri.

Džafić in Horvat

Maribor in Litija sta leta 2016 igrala finale. Vijolice je vodil Senudin Džafić, Litijane Tomislav Horvat. Tekmo so boljše začeli domačini, za 1:0 je v 2. minuti zadel Denis Totošković, na 2:0 je v 4. po odbiti žogi povišal prav Simeunović, na 3:0 pa je zabil spet Totošković. Gostje so omilili poraz v 39. minuti z zadetkom Boruta Ručne.

„V tisti finalni seriji nisem veliko igral, saj sem bil poškodovan,“ se spominja Mile, ki pa dobro ve, kako je dosegel zadetek. „Pa saj bi moral večkrat poizkusiti s strelom, pa nisem. Ker sem podajal,“ nadaljuje naš sogovornik, ki meni, da je pri teh svojih podajah prišel tudi v take situacije, ko bi bilo boljše, da bi sam meril, pa ni. „Verjetno bi imel tudi boljšo statistiko,“ meni Simeunović.

„Imel sem tako filozofijo, naokrog pa sem bil najbolj znan po tem, da sem bil sposoben nase navleči dva igralca, kar je odprlo prostor mojemu soigralcu. To je bila moja prednosti, zato so me cenili,“ nam pojasni.

Srečen na Vrhniki

Leta 2016 je končal kariero in tam našel nov izziv.
„Da sem končal, sta razloga dva: ker je moj sedanji klub Siliko prišel v 1. SFL. Bili smo domenjeni z Boštjanom Erčuljem, da pridem na Vrhniko, ko pridejo med elito. Poleg tega pa sem se želel posloviti na nekem vrhuncu z lovoriko. Imel sem željo, da bi odšel kot zmagovalec. Dejansko sem se bal, da bi moral končati, ker ne bi več mogel slediti in igrati na nivoju, kot so me poznali,“ razmišlja Simeunović.

Pravi, da je v igralskem pokoju srečen, deluje na Vrhniki in živi mirno življenje.
„Ko sem bil še igralec, sem se zavedal, da mi ne more biti ves čas tako lepo, kot mi je bilo kot igralcu in da ne bo dolgo trajalo. Zato tudi nisem imel težav s prehodom iz igralskih vrst v normalen ritem življenja,“ še doda Mile Simeunović, ki je v zadnji sezoni na slovenskem parketu v 1. SFL zbral 25 tekem (8 golov) in štiri srečanja v pokalu Terme Olimia (1).

Bogata kariera

11.9. 2016 je Simeunovič s poslovilno tekmo in spektaklom na Vrhniki tudi uradno odšel v igralski pokoj. V 20 sezonah je igral v devetih klubih, zbral osem državnih in sedem pokalnih naslovov, v dresu Slovenije pa je vknjižil 60 nastopov in 23 golov. Sprva je igral za Vuko Ljubljana (sezona 1996/97), potem pa odšel v Italijo (Firence in Bologna med letoma 1997 in 2000), od tu pa v Rusijo, kjer je bil v Norilsku šest let. Do konca bogate futsal kariere je branil še barve hrvaškega Gospića, Litije, Dobovca Pivovarne Kozel in Proena Maribor.

Tekst: D.P.
Foto: Proen Maribor