Drago Kugler je bil lani eden nosilcev novinca, moštva Nazarje. Letos ekipi ne gre tako dobro, a je kljub temu dobil poziv v reprezentanco, kjer je bil že pred petimi leti. Verjame, da se lahko rešijo pred 2.SFL.

Štiri točke do tega trenutka niso ravno izkupiček, ki ste ga pred sezono pričakovali, drži?
»Sigurno ne. Vemo, da je druga sezona v prvi ligi najtežja. Prvo leto je lahko presenetiti, drugo pa je težje. Ampak bi lahko rekel, da je po eni strani tudi pričakovano, glede na to, koliko treniramo. Cilj je obstanek v ligi. Šesto mesto bi bilo dobrodošlo, tudi sedmo ne bi bilo slabo, izpad pa bi bil razočaranje.«

Čeprav ste začeli vzpodbudno, zaustavili ste Litijo z remijem …
»Litija je bila že z mislimi na evropskih tekmah. Uspelo nam je, da smo jih presenetili. Dobro smo se pripravili, realno pa je dejstvo, da so veliko močnejši od nas, vsaj za razred ali dva. Mislili smo, da nas bo ta remi vzpodbudil, ampak nato je prišla tekma s Slovenskimi goricami. Gre za ekipo, ki je v našem rangu, z njimi se bomo borili za obstanek. Uspelo jim je, da so nas presenetili na našem igrišču. Tam smo zamudili veliko priložnost. Že v petek bo tekma proti tej ekipi veliko povedala o mestih, 6, 7 in 8.«

Bo torej držalo dejstvo, ki ga lestvica že zdaj opisuje, da se bo pet ekip borilo za končnico, tri pa za obstanek?
»Tako je, morda bi se lahko Vuko odlepil. Glede na igralsko zasedbo, bi bilo to pričakovano, ampak menim, da se bomo prav te tri ekipe borile na dnu lestvice.«

Imate posebno službo, saj delate v premogovniku, potem pa so tu še treningi, kako vse to usklajujete?
»Nekaj igralcev nas dela v premogovniku, zato je težko uskladiti službo in treninge. Treniramo enkrat na teden. Igramo za dušo, v ekipi je dobro vzdušje in zato še vztrajamo. Ko si študent, lahko uskladiš, ko pa imaš službo in družino, pa je to zelo težko.«

Poleg tega pa je prišla še nova obremenitev, ki je sicer nekoliko bolj sladka, reprezentanca …
»Ravno o tem premišljujem. V Srbiji sem bil deloma razočaran, saj sem zelo malo igral. Že pred časom sem bil v reprezentanci, ampak takrat sem razumel selektorja, da sem pač čakal na priložnost. Zdaj pa sem mislil, da bom več igral. Razočaranje sicer ni strašansko veliko, vendar pa premišljujem, ali bom še igral za reprezentanco in se udeleževal akcij. V življenju imam še druge stvari, ki mi več pomenijo kot futsal. Od tega se ne da živeti. Služba, otroci, to mi več pomeni.«

Kaj je bilo na tem zboru drugače kot takrat leta 2008?
»Fante vse dobro poznam. Vzdušje pod selektorjem Dobovičnikom je dobro, vsaj kolikor sem jaz videl. Niso me sprejeli kot manjvrednega igralca, tudi ostale novince so sprejeli dobro. Res pa je, da eni prihajajo, drugi odhajajo, tretji … Ampak kot sem rekel, to je dobra klapa.«

Igrali ste na tekmi s Srbijo, ki je na drugem srečanju uprizorila pravi preobrat …
»Moram reči, da smo tri od štirih polčasov proti Srbiji igrali zelo dobro. Marsikaj smo se naučili. Tisti zadnji polčas je bil pač slučaj. Sistem je razpadel. Hitro smo dobili nekaj golov, nismo imeli sreče. Razplet okoliščin je bil tak, da bi rezultat lahko rekel, da so bili Srbi veliko boljši, a to ne drži. Kdor je bil tam, to ve. Enakovredno smo se kosali z ekipo, ki je bila na svetovnem prvenstvu, mi pa smo bili oslabljeni. Veliko mladih je dobilo priložnost, rezultata ne štejem kot neuspeh.«

Prav ti Srbi so prišli na svetovnem prvenstvu precej daleč. Z nekaj sreče bi lahko bili tudi mi na Tajskem. Je kaj grenkega priokusa?
»Ko sem se pogovarjal s soigralci, sem občutil, da je nekaj grenkobe. Ko spremljamo to svetovno prvenstvo, nam je lahko žal, da se je tako izteklo. Za popularnost futsala v Sloveniji in same medijske pozornosti je to velika škoda. Mislim, da bi se enakovredno kosali z vsemi reprezentancami.«

Kako se bo izteklo to prvenstvo, kdo je vaš favorit?
»Mislim da so tu Španci, Brazilci, Italijani in Rusi. Rekel bi, da Brazilci ne bodo svetovni prvaki. Vsi to pričakujejo, a po mojem mnenju ne bodo.«

Tekst: M.P.
Foto: D.P.