Pomemben del športnega okolja predstavljajo tudi delivci pravice, brez katerih ni tekmovalnega nogometa. Na tekmah, na katerih se igra na rezultat, si igralci in trenerji ne morejo soditi sami, kar pomeni, da se brez sodnikov tekem ne da izpeljati. Vendar pa to ne pomeni, da je sodnik zgolj nadzornik pravil igre. Tudi on mora razumeti pritiske in pomembnost tekmovalnega okolja, v katerem deluje. Njegova naloga je zaščititi igralce pred nasiljem in poškodbami ter kljub stresnim situacijam tekmo pripeljati do konca. Sodnik mora tekme voditi pravično, dostojanstveno in zbrano. Napaka je sestavni del tako nogometne igre kot sojenja. Zato je pomembno, da tudi igralci in trenerji pokažejo toleranco in razumevanje do človeškega faktorja pri sodniških odločitvah. Posebna in hkrati zelo odgovorna naloga pa čaka sodnika na tekmah otrok in mladine, na katerih mladi nogometaši v konkretnih situacijah razvijajo odnos do sodnika ter prepoznavajo njegovo vlogo v igri. Zato mora sodnik upoštevati starostne značilnosti igralcev in ne prenašati pristopov sojenja s članskih tekem na najmlajše. Biti mora bolj strpen in podajati več napotkov tako igralcem kot trenerjem pri razumevanju nogometne igre. Starši in trenerji pa morajo razumeti, da sodniška vloga ni lahka, ter pomagati vzpostaviti spoštljiv odnos do sodnika kot pomembne avtoritete v igri, saj je to ključno za kakovostno športno izkušnjo in celosten razvoj mladih nogometašev.
