Kakovost ni pod vprašajem, je pa bilo leto 2025 šola, ki nam bo pomagala na poti v boljši jutri. Črto pod leto 2025 je potegnil direktor reprezentanc Milenko Aćimović, ki ne dvomi, da se bo krivulja uspešnosti kmalu spet obrnila v smeri navzgor. Obenem je pohvalil mlade reprezentance in spomnil, da je ženska izbrana vrsta velik razlog za zadovoljstvo.

Če potegnemo črto pod letošnje leto – v nogometu je pač tako, da si enkrat na vrhu, drugič nekoliko nižje. Čeprav leto 2025 morda ni bilo tako uspešno kot leto 2024, kaj bi vi kot direktor izpostavili iz tega obdobja?

Glavno merilo je bilo zagotovo leto 2024. Vsi smo si želeli ostati na tistem vrhu, ki smo si ga priigrali z uvrstitvijo na evropsko prvenstvo in uspehi mlade reprezentance. Razumljivo je, da smo si tako mi na Nogometni zvezi Slovenije kot navijači želeli ostati blizu tem vrhunskim dosežkom. Pokazalo pa se je, da je takšne stvari zelo težko ponavljati. Žal se ni izšlo po naših željah glede ponovne uvrstitve reprezentance A na veliko tekmovanje. Tudi mlada reprezentanca U21 je doživela popolno prenovo, zato rezultati še niso povsem vidni, saj gre za novo generacijo, ki potrebuje čas. Me pa najbolj veseli dejstvo, da mlajše generacije igrajo res dobro. Selekciji U17 in U19 sta se uvrstili v elitni del, U15 in U16 nizata dobre rezultate. Skavting smo dvignili na višjo raven, uvedli smo testiranja za fizično moč, da bi bili fantje bližje vrhunskim reprezentancam. Pri U17 in U19 nam je zmanjkalo res malo. Od nas sta bili boljši le Anglija in Nemčija, pa še to le za zadetek.

Članska reprezentanca je vedno glavni odsev stanja. Kako ste vi doživeli te kvalifikacije? Je to sestavni del nogometa, ko te pač premaga nekdo boljši, ali gre za zamujeno priložnost? Vemo, da se je Kosovo dvignilo, Švedska je imela težave ...

Dejstvo je, da je Slovenija v teh kvalifikacijah dokazala, da je konkurenčna. Če vzamemo za merilo tekmi s Švico – doma smo odigrali vrhunsko tekmo (0:0) proti ekipi, ki se redno uvršča na velika tekmovanja. V gosteh pa smo odigrali zelo slabo. Podobna zgodba je bila s Kosovom, za nami je ena zelo dobra in ena zelo slaba tekma. Vse skupaj je trajalo tri mesece in zmanjkali so nam določeni detajli v igri, pa tudi kanček sreče. Ne bi rekel, da nam manjka kakovosti, a tisto, kar denimo v Prištini ni šlo v gol, se na koncu pozna na lestvici. Fantje so šli skozi določeno šolo in verjamem, da se zavedajo, kako malo je zmanjkalo. To bo zdaj delo za novega selektorja, ki se bo moral ukvarjati s temi detajli, saj kakovost reprezentance ni vprašljiva.

Omenili ste novega selektorja. Kaj si vi kot direktor želite v prihodnje od slovenske reprezentance? Da bi igrala več, drugače? Kako gledate na prihodnost?

Največji plus reprezentance A je, da je ekipa že sestavljena. Kdorkoli pride, ne bo rabil odkrivati tople vode. Morda lahko pričakujemo tri ali štiri nova imena, saj nimamo tako široke baze, da bi lahko drastično menjali kader. Fantje so že dokazali svojo vrednost na evropskem prvenstvu. Ključno bo prilagajanje na ritem, saj imajo selektorji na voljo le nekaj treningov pred tekmo. Od novega selektorja pričakujem kozmetične popravke in vpeljavo njegove ideje, ne pa čarovniške palice. Fantje vedo, zaradi česa smo izgubili kvalifikacije, in verjamem, da bo novi selektor to znal popraviti.

Eden največjih kapitalov slovenskega nogometa je Benjamin Šeško. Vemo, da se sooča s pritiski prestopa. Ste predvideli te težave, glede na to, da tudi sami poznate težo angleške lige? Kako gledate nanj?

Zame Benjamin spada med najboljše napadalce na svetu. Že samo njegova prisotnost na igrišču daje slovenski reprezentanci povsem drugo dimenzijo. Vendar pa dolgotrajne prestopne sage – podobno se dogaja z Wirtzom, Isakom, Gyökeresom – pustijo posledice. Govorimo o ogromnih številkah, ljudje se bolj ukvarjajo s prestopi kot z igro, kar na te fante vpliva. Potrebujejo čas za prilagoditev. Medijska pričakovanja so ogromna, a verjamem, da bo Benjamin kmalu spet pokazal, kdo in kaj je. Povsem verjamem vanj.

Leto mlade reprezentance U21 je bilo tako tako. Po eni strani vrhunec z evropskim prvenstvom, po drugi strani pa menjava generacije, kar je vedno občutljiv trenutek.

Selektor se je znašel v specifični situaciji – po evropskem prvenstvu je šel neposredno v nove kvalifikacije brez ene same pripravljalne tekme. To je izjemno težko. Kljub temu smo šele na polovici kvalifikacij ... Boleč je domači poraz proti Bosni in Hercegovini, saj smo v prvem polčasu igrali odlično, v drugem pa padli. Ampak zdaj so se fantje spoznali, selektor ve, na koga lahko računa. Marca nas čakata gostovanje v BiH in domača tekma z Norveško, na katerih bomo dobili veliko odgovorov. Verjamem, da imajo ti fantje motiv, saj se na tekmah reprezentance U21 dokazujejo tudi za reprezentanco A.

Slovenija je letos izgubila nekaj igralcev, nekaj jih je dobila. Kako se vi kot direktor spopadate s tem, da nekateri fantje vidijo prihodnost drugje?

Tega bo vse več. Reprezentance, kot sta Kosovo in Albanija, črpajo igralce iz močnih tujih lig, mi pa se moramo bolj posvetiti svoji stroki. Kar zadeva odločitve igralcev, pa naj povem, da grem kot direktor lahko do določene meje. Reprezentanca ni klub, tu gre za srce, željo in ponos. Če nekdo ne čuti slovenske himne, potem nima kaj delati v naši reprezentanci. Ko se s fanti, ki omahujejo, dobim na sestanku, so pogosto že odločeni. Po drugi strani pa imamo fante, ki kljub pritiskom drugih zvez jasno povedo, da želijo igrati le za Slovenijo. Z njimi se o tem sploh ni treba pogovarjati dlje kot minuto.

Se obeta še kakšno ime, ki ga javnost morda še ne pozna in bo potrkalo na vrata reprezentance?

Smo v stiku z določenimi fanti. Je pa tu prisotna neka procedura, včasih tudi strah staršev ali pritiski okolja, iz katerega izhajajo. Opažam pa nov trend. Čim je nekdo razočaran v mlajših selekcijah – ker ne začne v prvi postavi ali ni vpoklican – takoj začne groziti z odhodom v drugo reprezentanco. Tukaj bomo kot zveza postavili jasne meje. Izsiljevanja ne bomo dopustili. Nimamo tako velikega bazena kot nekateri drugi, zato moramo še toliko bolj ceniti in graditi na tem, kar imamo doma, in na tistih, ki si res želijo igrati za Slovenijo.

Kako ste zadovoljni z žensko reprezentanco? Vemo, da je v zadnjem obdobju močno napredovala.

Zelo sem zadovoljen. Redno se slišim s selektorjem Sašo Kolmanom in z užitkom spremljam tekme ženske reprezentance. Vidi se neverjetna povezanost ekipe. Selektorju je uspelo dekleta prepričati, da zmorejo več, kot so si morda mislila prej. Sledijo mu, verjamejo vanj in rezultati so očiten dokaz tega napredka.

Kakšne so vaše največje želje za leto 2026 z vidika vaše funkcije?

Glede na to, da nisem več igralec in neposredno na igrišču, kjer sem bil del zgodovinskih uspehov, se zdaj v vlogi direktorja počutim kot nekdo, ki deluje iz ozadja, a še vedno lahko veliko da. Moja velika želja za leto 2026 je, da se vsaj ena od naših reprezentanc – bodisi U17, U19, U21 bodisi ženska reprezentanca – uvrsti na veliko tekmovanje. Za reprezentanco A pa si želim, da se stabilizira in da v Ligi narodov septembra deluje tako sveže in močno, da si bomo rekli: »To je to, diši po vrnitvi na velika tekmovanja.«

Avtor: Jure Bohorič/Naš nogomet, december 2025
Foto: M24.si