Danes se je četi Matjaža Keka na Brdu pri Kranju pridružil Žan Celar, ki se je v Švici zadržal zaradi klubskih obveznosti. S svojim Luganom je v finalu pokalnega tekmovanja žal položil orožje; črno-belo usodo so zapečatili streli z enajstih metrov.

»Prišel sem zadnji, o čemer sicer nisem veliko razmišljal. S klubom sem moral odigrati še zadnjo tekmo, na kar sem se tudi osredotočal. Iz dneva v dan sem bolj fokusiran. Zelo sem vesel, da sem zdaj tu. Komaj sem že čakal, da se pridružim soigralcem.«

Evropsko prvenstvo je pred vrati, Nemčija in Škotska bosta turnir otvorili že naslednji petek. Slovenija se bo dva dni pozneje pomerila z Dansko, s katero smo se dvakrat udarili v kvalifikacijah. Spomnimo, pred letom dni smo severnjakom doma odtrgali točko, za kar so se nam maščevali novembra – v Köbenhavnu je bilo 2:1.

»Vsi že nestrpno pričakujemo, da se Euro začne, saj so takšne tekme sanje vsakega nogometaša. Vzdušje je odlično. Pripravljeni smo, dobre volje.«

Nazadnje ni mogel preprečiti poraza svoje ekipe, vseeno pa je za Cekijem še ena odlična sezona. V švicarskem prvenstvu je letos dosegel kar 14 zadetkov, s čimer se je približal lanskoletnemu rekordu (16). Lugano je sezono sklenil na drugem mestu in si priigral kvalifikacije za elitno UEFA Ligo prvakov.

»Zastavil sem si sicer še višje cilje, vedno je prostor za izboljšave, ampak sem zadovoljen tudi s tem, kar sem naredil. Gledamo naprej. Ključno bo evropsko prvenstvo in velike tekme, ki jih prinaša. Vendar pa se osredotočam le na naslednjo tekmo, naslednji trening. Bomo videli, kaj bo prinesel junij.«

Kljub odličnim predstavam v klubskem dresu pa bo moral 25-letnik krepko pljuniti v roke, da pride do igralnih minut.

»Konkurenca v napadu je velika. Vsi smo pripravljeni, vemo, kaj hočemo narediti na igrišču, in skušamo dati največ,« je sklenil Celar.

Na krilnem položaju bo močno orožje predstavljal Benjamin Verbič, ki se ga v zadnjem času spomnimo predvsem po tistem novembrskem zadetku. Prav tistem, s katerim je dokončno – in v velikem slogu – potrdil uvrstitev na Euro.

»Po tisti tekmi se je zadetek nekaj časa vrtel v moji glavi, potem sem ga malce pozabil, zdaj pa ga spet videvam na družabnih omrežjih. Sami lepi občutki me prevevajo. Upam, da bo tako tudi na Euru.«

Z okroglimi tridesetimi leti Beni spada med izkušenejše reprezentante, vseeno pa je premlad, da bi leta 2010 odpotoval v Južno Afriko. Tokratni slovenski podvig mu zato še posebej veliko pomeni.

»Še se spomnim tiste tekme z Ukrajino v Ljudskem vrtu, ko smo bili res blizu. Sicer nisem igral, bil sem na klopi. Tisti tekmi je sledilo sedem, osem, devet let razočaranj. Kot da bi bilo včeraj, se spomnim obračuna v Severni Makedoniji, pa doma proti Avstriji … Sami ste videli, kako smo se razveselili uvrstitve, sploh tisti starejši – Šporar, Stojanović. Doživeli smo sanje, zdaj pa moramo le še do konca izpeljati načrt, ki smo si ga zastavili.«

Tekst: VBi
Foto: MAl