Vanja Janković (27) iz Žabnice na Gorenjskem je 27- letna nova slovenska mednarodna sodnica, ki je s strani Mednarodne nogometne zveza (Fifa) uvrščena na FIFA listo za leto 2023. 

1. Po Aleksandri Česen, ki je postala FIFA sodnica leta 2014 si druga mednarodna sodnica iz DNSG Kranj, kaj te je pravzaprav motiviralo, da se odločiš za opravljanje sodniške vloge?

V svet športa sem vpeta že od svojega 6. leta, zato je to del mojega vsakdana. Moja nogometna pot se je začela v nogometnem klubu Triglav Kranj in kasneje zaradi starostne omejitve nadaljevala v tedaj ŽNK Velesovo. (Zdaj ŽNK Cerklje) Pravzaprav motivacija za sojenje ne izvira iz mene same, pač pa je takrat talent v meni prepoznal trener Primož Štrajhar, ki še danes vodi ekipo ŽNK Cerklje in je bil tudi sam dolgoletni sodnik. Čeprav je videl velik potencial v meni kot igralki, kasneje ni nasprotoval moji odločitvi v sodniško pot in zato sem mu zelo hvaležna.

2. Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske je edino izmed devetih sodniških društev, ki prispeva po dve glavni FIFA sodnici in dva FIFA sodnika. Kaj je razlog, da se na Gorenjskem proizvaja tolikšno število vrhunskih sodnikov in sodnic?

V našem društvu vodstvo daje zelo velik poudarek na sodnikih in sodnicah, zato s svojo angažiranostjo pripomorejo k našemu delovanju in posledično napredovanju. Spremljajo nas na treningih in tekmah, nas učijo in delijo svoje znanje in izkušnje. Vedno pa so nam na voljo tudi prijatelji – aktivni sodniki, ki z veseljem pogledajo naše tekme in jih skupaj analiziramo.  

3. Kako zahtevno je usklajevanje časa in priprave na sojenje z drugimi obveznostmi?

Sojenje je moja strast, zato mi sama organizacija ne predstavlja težav.

4. Avgusta letos si delila pravico na uvodnem derbiju Ženske lige Triglav Zdravje, ko sta se v prestolnici pomerila Olimpija in Pomurje. Ali je bila to v tvoji karieri do sedaj najbolj zahtevna za sojenje in zakaj?

Vsaka tekma je poglavje zase. Veliko stvari je odvisnih, da bi lahko govorili o stopnji težavnosti tekme. Moram priznati, da je bila ena izmed mojih boljših tekem, zagotovo pa ne najbolj zahtevna.

5. Kaj je najtežje pri opravljanju sodniškega dela?

Najtežje je sprejeti pomembne odločitve, ki vplivajo na razplet tekme. Sama z njimi nimam težav, saj sem skozi vsa ta leta igranja tako na klubskem kot reprezentančnem nivoju pridobila veliko znanja in izkušenj, s tem pa tudi občutek za igro.

6. Kateri je bil dosedanji tvoj najtežji trenutek v karieri?

Najtežji trenutek v moji karieri zagotovo poškodba kolena. Ključno vlogo mojega povratka na zelenice pa je odigrala moja družina in moj mož, ki me podpirajo pri tem in mi stojijo ob strani, da sem danes tukaj, kjer sem.

7. Kako na tebe kot sodnico gledajo moški?

Iskreno, nimam težav s tem. Zelo dobro sem sprejeta z njihove strani, dejstvo pa je tudi, da smo sodnice čedalje bolj prepoznavne tako doma kot tudi v tujini. Omembe vredni sta naši 2 najbolj uspešni mednarodni sodnici Tanja Subotić in Aleksandra Česen, ki sta dokaz, da smo ženske sodnice lahko enakovredne na moških tekmah.

8. Kakšne so razlike v sojenju članskih tekem Gorenjske nogometne lige in slovenske ženske lige?

Razlika je precejšnja, tako v igri kot v kvaliteti. Ženski nogomet je v osnovi bolj počasen, zato je veliko situacij lahko vnaprej predvidenih, moški nogomet pa ravno nasprotno.

9. Je uvrstitev na mednarodno listo krona tvoje dosedanje kariere in kakšne cilje imaš v prihodnje?

Vsekakor. Mislim, da je to želja vsakega posameznika, ki ima željo po napredovanju. Ob tej priložnosti bi se zahvalila vodstvu DNSG Kranj in ZNSS za vso podporo in motivacijo na sodniški poti. Moj cilj v domačem prvenstvu je sojenje v Prvi ligi Telemach, v tujini pa Liga prvakov.

10. Kaj lahko mednarodne sodnice naredite za prepoznavnost slovenskega nogometa?

K vsaki tekmi pristopiti psihično in fizično maksimalno pripravljene, ter samozavestno odsoditi. Zavedati se moremo, da ne predstavljamo samo sebe, temveč tudi našo državo, kar je velika čast in odgovornost. 

Tekst: NZS/ ŽD

Foto: m24.si