Članska reprezentanca je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Franciji igrala 12 tekem, vključno z dvema tekmama dodatnih kvalifikacij z Ukrajino. Izkupiček petih zmag, dveh remijev in petih porazov z razliko v golih 19 : 14 ni bil dovolj za uvrstitev na Euro 2016.
Po koncu bojev za Brazilijo 2014 je v nogometni Sloveniji vladalo optimistično vzdušje. Članska reprezentanca pod vodstvom povratnika Srečka Katanca je – po domačem porazu z Islandijo – nanizala več zmag ob zelo obetavni igri; trend je obrnila navzgor z zmago na prijateljski tekmi s Turčijo v Bielefeldu, nato so v kvalifikacijah za SP padli še Islandija, Ciper, Albanija in Norveška, v zadnji tekmi v Švici pa se Slovencem kljub pogumni igri ni izšlo.
Slovenija je nato v prvi polovici leta 2014 odigrala tri prijateljske tekme z najmočnejšimi zasedbami na svetu. V Braziliji se je izkazalo, da so bili Alžirija, Urugvaj in Argentina premočni za Katančevo selekcijo in kot da bi omenjeni porazi načeli samozavest Slovencev, so ti neuspešno začeli tudi nov kvalifikacijski ciklus, boj za Euro 2016 v Franciji, od katerega so navijači upravičeno pričakovali več kot v prejšnjih kvalifikacijah.
Selektor Katanec se v Talinu ni izneveril tradiciji, saj so po tekmi v estonski metropoli bili zadovoljni le najbolj vraževerni. Srečko Katanec je namreč še tretje kvalifikacije na klopi Slovenije – kot pot do EP 2000 in SP 2002 – začel brez zmage. Navijači gostov so bili po porazu z
0 : 1 nezadovoljni s skromno podobo reprezentance. V seštevku je šlo za taktično igro Slovenije, ki si poraza vendarle ni zaslužila, še najbolj "pravična" bi bila delitev točk.
Reprezentanca je pričakala oktobrski zbor pod velikim pritiskom javnosti, razpored tekem pa je bil zanjo vse prej kot ugoden. Najprej je prišla v Maribor močna Švica, tri dni zatem je sledilo gostovanje pri tedaj visoko motiviranih Litovcih. Toda izšlo se je sanjsko za Slovenijo. Če so Katančevi septembra nezasluženo izgubili v Talinu, so mesec dni zatem srečno premagali veliko boljšo Švico. Gostje so v prvih dvajsetih minutah skrili žogo Slovencem, četudi si niso priigrali 100-odstotne priložnosti. Kljub navidezni premoči Švice, s katero je v prvem polčasu sam opravil vratar Samir Handanović, so svoje minute dočakali tudi Slovenci. V drugem polčasu, ko je Katanec iz sistema igre 4-4-2 presedlal na model 4-2-3-1, so zadihali tudi gostitelji, odločilna pa je bila akcija iz 79. minute, ko sta bila rezervist Dejan Lazarević in slavljenec Kevin Kampl prehitra za čuvaje. Slednji je izsilil enajstmetrovko, Milivoje Novaković pa ni imel milosti za Švicarje.
Najboljši srednji napadalec v zgodovini slovenske reprezentance je tri dni zatem opravil še z Litvo. Slovenci so v enem od vilniuških gozdov potrebovali kar nekaj minut, da so osvojili »pravila igre«, ki vladajo na umetni travnati površini, zmagovalca pa so odločili v obdobju prevlade naivnih gostiteljev. Litovsko mrežo je načel »Novagol«, ki je izkoristil podajo Nejca Pečnika po akciji Andraža Kirma, slabe štiri minute potem pa so Slovenci izpeljali še eno svojih najlepših akcij v kvalifikacijah: Kirm, Kurtić in Kampl so opravili z Litovci, Novaković pa z vratarjem Arlauskisom za zmago z 0 : 2.
Po tej zmagi so v reprezentanci lažje zadihali, saj so se zavedali, da bodo – po sanjskem oktobru – ostali v igri za Euro 2016 vse do zadnjega dne kvalifikacij. Slovenci so posledično odšli sproščeno na novembrsko gostovanje v London. Po prvem polčasu tekme so držali v rokah veliko točko, po uri igre na Wembleyju celo vse tri, potem ko je Jordan Henderson zabil avtogol po akciji Andraža Kirma. Do zgodovinskega podviga pa le ni prišlo, saj so nato naivno prejeli tri gole za končnih 3 : 1.
Prišlo je leto 2015 in zgodovinsko visoka zmaga nad San Marinom, s katero je reprezentanca navdušila navijače in si pred junijskim gostovanjem Anglije v Ljubljani pripravila imenitno izhodišče za napad na favorita skupine E. Toda najbolj spektakularna tekma Slovenije v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo se ni končala po željah gostiteljev. Angleži so premagali srčne, a realno slabše Katančeve adute, ki so dvakrat zapravili pozitiven rezultat (1 : 0, 2 : 2), s katerim bi se približali Euru 2016 na milimeter. Akcija Milivoja Novakovića in Josipa Iličića za prvi gol ter Bojana Jokića in Nejca Pečnika za drugega sta bili zaman, zmagovalca je odločila kakovost Jacka Wilshera in Wayna Rooneyja.
Naslednji derbi skupine E se je za Slovenijo končal še slabše, gostovanje v Baslu bo namreč ostalo zapisano v zgodovino kot ključni večer boja za Euro 2016. Katančeva četa je v zadnjih 15 minutah tekme s Švico zapravila prednost z 2 : 0, ob porazu z 2 : 3 pa za dva meseca izgubila še prvega strelca Milivoja Novakovića. V pozabo sta šla gola Novakovića in Cesarja, stoodstotna priložnost Iličića pri vodstvu z 2 : 0 in nedosojena enajstmetrovka nad Kamplom pri rezultatu 2 : 2.
Slovenci so se kljub očitnemu šoku zbrali in slabe tri dni pozneje na izkušen način s prvencem Roberta Berića v članski konkurenci odpravili Estonijo ter si praktično zagotovili nastop v dodatnih kvalifikacijah za Francijo. Oktobrski tekmi z Litvo v Ljubljani in nato gostovanje v San Marinu sta bili bolj ali manj le formalnost, misli slovenske nogometne družine so bile usmerjene v žreb štirih parov dodatnih kvalifikacij, ki jim je 18. oktobra namenil Ukrajino.
Isti tekmec kot v zgodovinskem letu 1999, isti slovenski selektor kot pred 16 leti in isti favorit dvoboja – slovenske navijače je vse to navdajalo z optimizmom, kot tudi dejstvo, da se je izbrana vrsta izognila merjenju moči s Švedsko, ki je bila resda želja Srečka Katanca, in BiH. Toda prvo dejanje slovanskega derbija v Lvovu se ni razpletlo po pričakovanjih Slovencev; ti namreč na vrata Ukrajincev niso sprožili strela, četudi sta Novaković in Iličić zapravila imenitni priložnosti. Poraz z 0 : 2 ni ponujal obetavnega izhodišča pred povratno tekmo v Mariboru. Kljub temu Cesar, Handanović, Novaković in soigralci niso vrgli puške v koruzo – na krilih bučne podpore so s fanatično igro na meji prekrška očitno presenetili goste. Kapetan Boštjan Cesar je že v 11. minuti zabil gol za vodstvo z 1 : 0, toda do popolnega zasuka nato le ni prišlo. Globoko v sodnikovem dodatku so Ukrajinci izid izenačili po spodrsljaju Kampla kot posledici povsem odprte igre Slovencev.
Gol najboljšega igralca dveh tekem Andreja Jarmolenka za končnih 1 : 1 je pomenil konec sanj o evropskem prvenstvu za Slovence in nemara tudi konec poti za številne člane rodu, ki je dosegel svoj vrhunec na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. Nekateri fantje so namreč že napovedali, da bodo v boju za SP 2018 v Rusiji odstopili priložnost mlajšim.
Peterica v Talinu in Mariboru
Srečko Katanec je v povratni tekmi dvoboja dodatnih kvalifikacij z Ukrajino poslal v ogenj od prve minute pet igralcev, ki so odprli tudi kvalifikacije v Estoniji. Tako v Talinu kot Mariboru so pritekli na igrišče le Samir Handanović, Boštjan Cesar, Mišo Brečko, Kevin Kampl in Milivoje Novaković.
Štirje sistemi igre
Slovenija je v kvalifikacijah za EP 2016 igrala na različne načine z različnimi tekmeci, v seštevku pa je Srečko Katanec igral v štirih igralnih postavitvah. To so bili modeli igre 4-1-4-1 (Talin), klasični 4-4-2 (Švica v Mariboru), 4-2-3-1 (večina drugih tekem) in 4-3-1-2 (Basel, Estonija v Mariboru).
25 reprezentantov
Slovenski selektor je dal v 12 tekmah priložnost dvema vratarjema (Handanović je branil na enajstih tekmah, Oblak v San Marinu) in 23 nogometašem. Med njimi je zbral največ minut kapetan Boštjan Cesar, ki je – neupoštevaje sodniške dodatke – igral 1080 minut in je edini preživel na igrišču prav vse tekme.
Tekst: Jernej Suhadolnik za Naš nogomet, december 2015
Foto: Ekipa24.si
