Licenčni oddelek Nogometne zveze Slovenije je danes v Ljubljani predstavil rezultate osmega licenciranja, in sicer za sezono 2011/12. Tako licenco za 1. SNL kot tudi mednarodno licenco za nastop v tekmovanjih pod okriljem Evropske nogometne zveze so dobili Maribor, Luka Koper, Domžale, Olimpija, Rudar Velenje, Hit Gorica in CM Celje.?

Ti klubi so tudi edini, ki so zaprosili za obe licenci. Trije klubi, Primorje, Nafta in Triglav Gorenjska, pa so zaprosili le za 1. SNL, a je komisija njihove vloge zaradi neizpolnjevanja finančnih kriterijev zavrnila. Ta trojica ima možnost pritožbe na drugostopenjski organ do 15. maja, licenčna komisija za pritožbe pa bo o njih odločala do 31. maja. Vloge je na prvi stopnji obravnavala komisija NZS za licenciranje nogometnih klubov ob sodelovanju licenčnega oddelka NZS.

Pa se zaradi zavrnjenih licenc obeta sprememba števila klubov v 1. SNL? "Ti rezultati so na prvi stopnji. Klubi imajo možnost pritožbe. Kot v vseh letih doslej bo izvršni odbor NZS v juniju obravnaval celovito poročilo o licenciranju. Na podlagi rezultatov licenciranja in tega poročila bo IO nato sprejel ustrezne odločitve za sestavo lig v naslednji sezoni. Zdaj je o tem še prezgodaj govoriti. Je pa pri sestavi lig treba upoštevati na eni strani športne, na drugi pa tudi licenčne rezultate. Tako nas čaka maja in junija na tem področju še precej dela," je pojasnil generalni sekretar NZS Aleš Zavrl.

Licenčni oddelek NZS pa je predstavil tudi nekatere konkretne podatke o poslovanju slovenskih prvoligašev v letu 2010. Klubi, ki so z eno izjemo še vedno organizirani kot športna društva, so imeli v letu 2010 12,7 milijona evrov prihodkov brez prestopnih dejavnosti (te so znašale 7,2 milijona evrov, obveznosti od prestopov pa so imeli klubi za dva milijona evrov). Pet klubov 1. SNL za leto 2010 beleži presežek prihodkov nad odhodki.

Odhodki so znašali 16,3 milijona evrov, povprečni proračun je bil 1,9 milijona evrov, za mladinski program pa so prvoligaši povprečno namenili 276.000 evrov ali 14,5 odstotka svojih proračunov. Bistveno se je spremenila tudi struktura prihodkov klubov. V letu 2010 sta bila najpomembnejša vira financiranja sponzorstvo in oglaševanje (36 odstotkov) ter prestopne dejavnosti (36 odstotkov). Za primerjavo, v letu 2009 je bilo 59 odstotkov prihodkov s strani sponzorjev, 13 pa od prestopov.

Še vedno pa so slovenski klubi v primerjavi z evropskim profesionalnim nogometom pod povprečjem pri prihodkih od vstopnin (5,4 odstotka) in trženja medijskih pravic (0,8 odstotka). Slovenski prvoligaši pa z 72-odstotnim deležem stroškov zaposlencev v celotnih prihodkih sodijo v skupino držav oziroma lig, ki za so te namene v poslovnem letu 2010 namenjale nadpovprečno.

Licenčni organi so v zvezi s poravnanjem finančnih obveznosti iz leta 2010 skupaj pregledali 735 nogometašev, trenerjev in drugega upravno-administrativnega ter medicinskega osebja. Ugotovili so, da je delež finančnih obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb v 1. SNL v celoti poravnan pri 83 odstotkih. V enem primeru poteka nedokončan postopek pred sodnimi organi, v 17 primerih je bil dosežen pisni dogovor o odlogu plačila obveznosti, za 110 primerov pa morajo klubi še predložiti dokazila o načinu poravnanja obveznosti (slednji primeri se navezujejo na Triglav, Nafto in Primorje).

"Licenčne analize slovenskega prvoligaškega klubskega nogometa so pokazale, da se povprečni proračuni klubov zmanjšujejo že drugo leto zapored. Govorim o proračunu brez prestopnih dejavnosti. Pokazale so, da je struktura virov financiranja, če jo primerjamo z ligami v regiji, primerljiva, v ospredju so prihodki iz naslova sponzoriranja in oglaševanja, prihodki od vstopnin in trženja oziroma medijskih pravic pa so še vedno zanemarljivi. Struktura virov financiranja je še vedno dokaj nestabilna. Velik izpad sredstev iz naslova sponzoriranja in oglaševanja so na srečo nadomestili izredni prihodki iz prestopnih dejavnosti. Še vedno pa so to nestabilni viri financiranja. Izredni dohodki iz prestopnih dejavnosti so za slovenski prostor pomembni, zato je potrebno še večje vlaganje v mladinske programe. Stroški zaposlenih glede na višino in strukturo prihodkov pa še vedno predstavljajo dolgoročno tveganje za finančno stabilnost slovenskih nogometnih klubov,"je licenčno analizo povzel član licenčnega oddelka NZS Siniša Mitrović.?

Tekst: STA
Foto: NZS/MaK