Sinoči so na Brdu pri Kranju že enainpetdesetič podelili najvišja državna športna priznanja, tokrat pa so s priznanjem za življenjsko delo počastili nekdanjega predsednika Nogometne zveze Slovenije, Rudija Zavrla.
Rudi Zavrl, Marta Bon in odbojkarska reprezentanca so na Brdu pri Kranju dobili Bloudkove nagrade za leto 2015; 51. podelitev najvišjih državnih priznanj za šport je desetič potekala v spomin na rojstni dan inženirja Stanka Bloudka, vsestranskega športnega delavca in doslej edinega Slovenca, ki je bil član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Nekdanji nogometaš in predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl je bil nagrajen za življenjsko delo v športu, nekdanja rokometašica Marta Bon, med drugim je bila tudi selektorica ženske reprezentance in trenerka Krima, je nagrado prejela za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, moška odbojkarska reprezentanca pa za vrhunski mednarodni dosežek; lani je osvojila srebrno medaljo na evropskem prvenstvu, kar je eden največjih ekipnih uspehov v samostojni Sloveniji.
Bloudkove plakete so za športne dosežke prejeli nekdanja kotalkarica Lucija Mlinarič, Sebastijan Piletič, ki deluje v gimnastiki, Zveza za šport invalidov - Paraolimpijski komite Slovenije, jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol, motokrosist Tim Gajser, balinar Jure Kozjek, gorski tekač in turni smučar Nejc Kuhar in deskar na snegu Tim Kevin Ravnjak, za življenjsko delo v športu pa Branko Jeršin, Stanislav Šernek, Renato Štokelj in Milica Šumak Zemljič.
"Verjamem in delim mnenje vseh, da je Bloudkov nagrajenec nekaj izjemno velikega in veličastnega. Že samo dejstvo, da je bilo prepoznano naše delo, rezultati in prispevek k razvoju športa nas navdaja z veseljem in ponosom. Doping, prirejanje izidov, pretirana komercializacija so prisotni v današnjem športu kot stranpoti, še vedno pa so temelj pozitivne športne vrednote, ki se prenašajo tudi na druga življenjska področja. Ostaja dejstvo, da se bodo še naprej s športom ukvarjali stari in mladi, ljudje različnih spolov, ras, narodnosti in prepričanj. Na nas je, da skušamo vplivati, da bi imeli kar najboljše pogoje za nadaljnji razvoj slovenskega športa," se je v imenu nagrajencev zahvalil Zavrl.
"Vrednot in širine, ki jih je imel leteči človek Bloudek, ni, če ni dela in vsega tistega, kar krepi šport. Ta povezuje narod, v zadnjem času nas navdušuje in praktično ni slovenskega doma, ki ne bi navijal in spremljal slovenske športnike ... Najvišja državna priznanja na področju športa poosebljajo današnji dan, ki je kar malce prazničen. Vsi, ki ste bili ali ste današnji nagrajenci, ste sobivali z najmlajšimi in jih spremljali, da bi bili v ponos Sloveniji na svetovnem odru. Slovenija ima veliko talentov, ne le v športu. Zato je prav, da bomo od vrtcev in šol ter lokalnih skupnosti naprej postavljali pogoje, da se bo tudi v prihodnje mogoče navduševati za šport in za zdrav življenjski slog," je na prireditvi, ki se jo je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, povedala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.
"Do razpisnega roka, 11. decembra 2015, je prispelo skupno 77 vlog za 51 posameznih nominirancev, torej posameznikov, ekip, društev oziroma klubov. Od tega je bilo za nagrado predlaganih skupno 23 kandidatov, od tega je bilo 11 predlaganih za življenjsko delo, devet za izjemen dosežek v športu in tri za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa," je pojasnil predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj, legendarni telovadec Miroslav Cerar.
"Za Bloudkovo plaketo je bilo 34 nominirancev, prevladovali pa so predlogi za pomemben športni rezultat. Razmerje predlogov med spoloma je bilo kar 39:8 v korist moških, ostalo so bile ekipe ali organizacije. Zanimivo pa je tudi to, da v zadnjih letih noben predlog ni prispel po pretečenem razpisnem roku in da po številu predloženih vlog prednjači osrednje slovenska regija, sledijo ji Štajerska, Gorenjska in nato Primorska in Prekmurje. Žal, ni bilo prvič, da Dolenjska ni imela nobenega predloga. Med vrhunskimi in pomembnimi uspehi je bilo zastopanih 12 športnih panog," je dejal Cerar. Sedanji odbor za Bloudkove nagrade ima mandat do leta 2019.
Obrazložitev nagrade Rudiju Zavrlu za življenjsko delo: |
---|
Rudi ZavrlLjubljana, rojen 9. novembra 1949 Bloudkova nagrada a življenjsko delo v športu Predlagatelja: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez in Nogometna zveza Slovenije Slovenskega nogometa, pravzaprav kar slovenskega športa, si ne moremo predstavljati brez Rudija Zavrla, ki se mu je zapisal že leta 1962, ko je aktivno nogometno pot začel v mlajših selekcijah NK Ljubljana. Pot je nadaljeval pri ljubljanski Olimpiji, s katero je nastopal tudi v prvi jugoslovanski ligi, in viški Svobodi, prebil pa se je tudi v mlado in mladinsko reprezentanco Jugoslavije. Po končani igralski karieri se je posvetil organizacijskemu delu v različnih organih Nogometne zveze Slovenije. Leta 1985 je prevzel mesto generalnega sekretarja izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije, leta 1989 je bil prvič izvoljen za njenega predsednika, nato pa še štirikrat. V tem času mu je uspelo slovenski nogomet, ki ga je skupno vodil kar 20 let, popeljati v samostojnost. Pod njegovim vodstvom je Nogometna zveza Slovenije postala pomembna članica združenj, kot sta evropska (UEFA) in svetovna nogometna federacija (FIFA). Za njegovo življenjsko delo v nogometu mu je Skupščina Nogometne zveze Slovenije leta 2009 podelila naziv častni predsednik NZS. Rudi Zavrl je bil dejaven tudi zunaj nogometa. Bil je član Strokovnega sveta za šport pri Vladi RS, član Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj in član Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije, pri organizaciji pa še vedno pomaga krajevnemu nogometnemu društvu ND Črnuče. |
Tekst: STA, NZS, Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj
Foto: Arhiv NZS