Evropska nogometna zveza (Uefa) je pod vodstvom Aleksandra Čeferina v Bratislavi izvedla še en kongres, ki ga je zaznamovala soglasna podpora pri glasovanju o temah z dnevnega reda. Kongresa se je udeležila tudi delegacija Nogometne zveze Slovenije na čelu s predsednikom Radenkom Mijatovićem.

Med drugim so na kongresu obelodanili denarne nagrade za udeležence evropskega prvenstva 2020, ki bodo tako kot prihodki zveze rekordni. Evropsko prvenstvo 2020 bo v 12 mestih. Sodelovalo bo 24 ekip, ki bodo odigrale 51 tekem. Na voljo bo rekordnih tri milijone vstopnic (te bodo šle v prodajo junija 2019), turnir ob 60-letnici Uefe pa naj bi si ogledalo 6,2 milijarde televizijskih gledalcev. Kot je pojasnil generalni sekretar Uefe Theodore Theodoridis, je cilj Uefe nekaj čez dve milijardi evrov prihodkov s tega turnirja.

Bogato bodo nagrajene tudi ekipe, ki se jim bo uspelo prebiti na EP. Skupni nagradni sklad za EP 2020 je 371 milijonov evrov. Za primerjavo - na prejšnjih štirih je bil 129 milijonov leta 2004, 184 milijonov 2008, 196 milijonov 2012, na EP 2016, ko je nastopilo osem ekip več, pa že 301 milijon evrov.

Nov sklad pomeni, da bo vsaka udeleženka dobila najmanj 9,25 milijona evrov oziroma 1,25 milijona več kot prej. Evropski prvak bo lahko skupaj z drugimi predpisanimi zneski za EP 2020 zaslužil 34 milijonov evrov.

Ob tem so napovedali tudi bistveno povišanje zneska za nov cikel programa Hat-trick (infrastruktura, izobrazba, nogomet otrok oziroma mladih ...). Tako imenovanemu Hat-tricku V. bodo namesto dosedanjih 600 milijonov v letih 2020 do 2024 namenili 775,5 milijona evrov.

Vsi ti zneski so delno povezani tudi s prihodki v zadnjem finančnem letu (2016/17), ki so bili rekordni z 2,836 milijarde evrov, in z napovedanimi prihodki, ki bodo skoraj dosegli štiri milijarde evrov (3,9 milijarde).

Na kongresu so ob tem enoletni mandat v izvršnem odboru Uefe namenili Špancu Juanu Luisu Larrei Sarobeju, za podpredsednika IO Fife pa so prav tako za eno leto izglasovali Madžara Sandorja Csanyija.

Kongres je prav tako potrdil oziroma ratificiral člana Evropskih poklicnih nogometnih lig (EPFL) za člana IO Uefe (do 2021), to je postal Lars-Christer Olsson, predsednik EPFL. Ta se je v IO tako med drugim pridružil že delujočima članoma Zveze evropskih klubov (ECA).

Kongres je z nagovorom odprl slovaški predsednik vlade Robert Fico, navzoče je nagovoril tudi predsednik Mednarodne nogometne zveze Gianni Infantino, predsednik Uefe Čeferin pa je v nagovoru nacionalne zveze, prisotni so bili predstavniki vseh 55 članic Uefe, pozval k nadaljnjemu uresničevanju obljub po boljši, transparentnejši, sodobnejši zvezi ter jih seznanil z doslej sprejetimi ukrepi in nalogami, ki so prioritete v prihodnosti. Med njimi je tudi verzija 2.0 finančnega fair playa.

"Braniti moramo našo igro, takšno, kot jo poznamo, takšno, kot jo imamo radi. Moramo pokazati pogum, pa tudi sodelovanje. Naredimo evropski nogomet tako velik, kot lahko je," je ob koncu nagovora dejal Čeferin.

Ob koncu kongresa so glasovali pri Uefi še o prošnji za članstvo otoka Jersey v krovni evropski nogometni zvezi, a so jo skoraj soglasno - tudi zaradi neusklajenosti z Uefinim statutom - zavrnili. Otok Jersey, ki leži v bližini obale Normandije, spada pod britansko krono, a ni del Združenega kraljestva. Po statutu Uefe članstvo lahko dobi nacionalna nogometna zveza v državi, ki jo Združeni narodi priznavajo za neodvisno.

Tekst: STA, MKO
Foto: Ekipa24.si