Bolj kot ne jasno je, da Celjani ne bodo ponovili lanskoletnega podviga in ubranili naslova prvaka. Tudi zato se četa Alberta Riere z dodatno resnostjo loteva in se je lotevala pokalnih izzivov. Pohod so grofje začeli v drugem krogu, ko so pod okriljem medobčinske nogometne zveze ugnali Dravinjo. Visoko so nato premagali Hodoš, v osmini finala pa bi jim jo skoraj zagodel sežanski Tabor. Četrtfinale je prinesel štajerski derbi in veliko zmago proti Mariboru, v polfinalu so Štajerci mero vzeli še ljubljanski Olimpiji.
DRUGI KROG, 25. 9. 2024: DRAVINJA – CELJE 0:3 (0:1)
Tudi nekoliko premešana postava, ki jo je Albert Riera v ogenj poslal v Slovenskih Konjicah, je bila pričakovano kos tamkajšnjemu nižjeligašu. Večino dela je v 13. in 51. minuti opravil Aljoša Matko, piko na i pa je v zaključku srečanja postavil Jošt Pišek. Najpomembnejše je bilo za aktualne prvake spoznanje, da so se iz lanske napake, ko jih je iz tekmovanja razmeroma hitro izločila Nafta (takrat še drugoligaš, manj možnosti za uspeh pa bi ji pripisovali tudi v današnjem kontekstu), nekaj naučili in zanesljivo upravičili status favorita.
ŠESTNAJSTINA FINALA, 30. 10. 2024: HODOŠ – CELJE 0:8 (0:4)
V tem duhu so Štajerci tudi nadaljevali. V Hodošu so dosegli tisto, kar je na takšnih obračunih najpomembnejše: hitro vodstvo, ki na eni strani pomiri živce, na drugi pa poskrbi za padec motivacije. Domačini so svojo mrežo nedotaknjeno ohranili vsega 9 minut, nakar je udaril Edmilson. V naslednjih petih minutah sta zabila še Dulca in Pišek, izid polčasa je tik pred zdajci postavil Bralić. Tekma je bila seveda odločena, a Celjani niso popuščali. Po odmoru so ponovili dosežek iz prvega dela (Nemanič, Pišek drugič, Edmilson drugič in tretjič) in napredovali v četrtfinale.
OSMINA FINALA, 26. 2. 2025: CELJE – TABOR SEŽANA 3:2 (2:1)
Med vsemi vodstvi je tisto z dvema goloma najmanj priljubljeno. Ekipi, ki zmaguje, se namreč zdi, da bo tako tudi ostalo, a lahko takšna prednost zelo hitro skopni. Ni dosti manjkalo, pa bi se nekaj podobnega zgodilo na tekmi osmine finala s sežanskim Taborom. Po golih Karničnika in Nemaniča so se domačini preveč sprostili in bili takoj kaznovani z znižanjem zaostanka. Vzorec se je ponovil v drugem polčasu, ko smo na vsaki strani videli še po en zadetek, v zadnjih desetih minutah pa zato živčno končnico, ki se je nazadnje razpletla po celjskih načrtih.
ČETRTFINALE, 2. 4. 2025: MARIBOR – CELJE 0:1 (0:0)
Ni treba posebej opozarjati na rivalstvo, ki vlada med največjima štajerskima kluboma. O njem nenazadnje priča statistika medsebojnih obračunov v pokalnem tekmovanju: Maribor in Celje sta se srečala že šestnajstkrat, pri čemer je zgodovina rahlo na strani vijoličastih. Tokratna zmaga, ki jo je grofom v 83. minuti štajerskega derbija pristreljal Logan Delaurier-Chaubet, je namreč šele sedma, medtem ko je Maribor pri devetih, od tega se je trikrat veselil na zadnji stopnički. Na nek način bo novo poglavje v sredo zato dobila tudi njuna zgodba.
POLFINALE, 24. 4. 2025: CELJE – OLIMPIJA 2:1 (1:1)
Usoda je – na srečo nevtralnih ljubiteljev slovenskega nogometa in na nekoliko manjše zadovoljstvo obeh akterjev – hotela, da se za zadnjo finalno vozovnico udarita aktualni prvak in klub, ki bo to skoraj zagotovo postal v naslednjih tednih. Želja po lovoriki je bila očitno močnejša od želje po dvojni kroni, saj so bili grofje večino srečanja nevarnejši tekmec. Nagrajeni so bili v 28. in in 83. minuti, v vlogi velikega celjskega junaka pa se je znašel Aljoša Matko. Belokranjec se je podpisal pod oba zadetka in potrdil zakon bivšega.
Tekst: NZS/VBi
Foto: m24.si
.jpg)
.jpg)
