Četrtfinalni obračun v Pokalu Slovenije med Olimpijo in Mariborom pod površjem skriva številne zanimive spopade, ki delajo derbi še bolj atraktiven.

Spopad Olimpije in Maribora bo dvoboj trenutno vodilnih ekip Prve lige NZS, dvoboj najbolj napadalno usmerjenih moštev, ki sta v jesenskem delu prvenstva dosegli več kot štirideset zadetkov in na ta način krepko nadigrali tekmece v tem elementu nogometne igre. Šlo bo tudi za rivalstvo dveh največjih slovenskih mest, na tribunah se bo bila bitka za prevlado dveh največjih skupin organiziranih navijačev. Skratka, šlo bo za precej več, kot navadno tekmo.

Tudi neposredno na igrišču, med glavnimi junaki, ne bo manjkalo zanimivih zgodb, s čustvi in dodatnimi motivi oplemenitenih internih bojev, ki bi znali vplivati tudi na odločitev o potniku v polfinale Pokala Slovenije.

Aris Zarifović proti Aleksandru Rajčeviću.
Obe centralni obrambi imata primorskega poglavarja. Zarifović je po prihodu iz Gorice postal nepogrešljiv član ljubljanske Olimpije, medtem ko je Rajčević svojo pot začel v Kopru. Oba omenjena zagotovo spadata med najboljše centralne branilce na domačih tleh, s tem da se lahko mariborski steber po novem lahko pohvali tudi z reprezentančnimi izkušnjami. Zarifovića krasi surova moč in brezkompromisnost, tudi za ceno občutljivih prekrškov. Rajčević je taktično dozorel ekipni igralec, ki si ne privošči nihanja v formi. Prednost Zarifovića bi lahko bila skok igra in nevarnost v nasprotnikovem kazenskem prostoru, medtem ko si Rajčević praktično ne privoči individualnih napak, ki bi lahko svojo ekipo spravile v nevarnost.

Blaž Božič proti Alešu Mertlju.
Marsikaj se bo odločalo v zvezni vrsti, kjer običajno največ pripomorejo k uspehu tisti, ki so manj opazni. Božič in Mertelj zagotovo spadata med take nogometaše, saj svoje nogometno znanje neprestano podrejata ekipi. Ljubljančan je nekoliko bolj defenzivno usmerjen in pogosto teži k preprečevanju nasprotnikovih napadov. Mariborski vezist pa poleg obrambnih nalog rad povezuje igro s preprostimi in natančnimi podajami. Božič bi moral biti nevarnejši zaradi močnega in natančnega strela z razdalje, Mertlja pa krasi prilagodljivost, saj se dobro znajde v različnih vlogah in igralnih pozicijah.

Anej Lovrečič proti Goranu Cvijanoviću.
Organizacija igre in skrb za vzdrževanje pritiska na nasprotnika bo domena Lovrečiča in Cvijanovića. Nogometaš Olimpije se najbolje znajde na sredini igrišča, medtem ko je igralec Maribora prav tako dober tudi na krilnih položajih. Lovrečič se v želji po posesti žoge pogosto vrača tudi proti svojim vratom, Cvijanović pa raje odreagira s hitrimi potezami in manj zadržuje žogo. Oba nogometaša krasi sposobnost predvidevanja nasprotnikovih potez, kar rada izkoriščata z uporabnimi globinskimi žogami. Močna sta tudi pri strelih od daleč, pri čemer se prvi zanaša na moč, drugi pa na prefinjen občutek.

Nik Omladić proti Agimu Ibraimiju.
Izenačene in trde tekme pogosto zaznamujejo nogometaši, ki lahko v vsakem trenutku odločijo zmagovalca. Olimpija se v takšnih primerih zanaša na Omladića, pri Mariboru pa ima podobne sposobnosti Ibraimi. Oba nogometaša sta izjemno tehnično podkovana in nepredvidljiva, prava nočna mora nasprotnih branilcev. Odlično se znajdeta na obeh krilnih položajih, kjer lahko pride njuna prodornost še do večjega izraza. Omladić je v jesenskem delu Prve lige NZS že dokazal, da velja za izjemnega izvajalca prostih strelov, motiv igranja proti bivšemu klubu pa bi morala biti ena večjih prednosti Ibraimija.

Andraž Šporar proti Robertu Beriću.
Za učinkovito realizacijo zamisli bosta zadolžena Šporar in Berić, ena izmed najbolj obetavnih slovenskih nogometašev. Šporar je trenutno član mlade reprezentančne selekcije, medtem ko se je nekoliko starejši Berić preko slednje že prebil v udarno izbrano vrsto. Oba nogometaša, ki sta se nogometnih veščin učila pri Interblocku, se najbolje znajdeta znotraj kazenskega prostora, kjer izkoristita najmanjši prostor za strel. Za dosego svojih ciljev pogosto uporabljata tudi glavo, s katero sta v jesenskem delu Prve lige NZS že dosegla nekaj lepih zadetkov. Šporar velja za nekoliko bolj raznovrstnega napadalca, Berić pa rad sodeluje z zvezno vrsto in zna zadržati tudi žogo v svoji posesti, v kolikor je potrebno.

Tekst: MKo
Foto: Sportida.com