06.08.2009 | NZS
Ivan Simič odgovarja Sindikatu

Predsednik NZS, mag. Ivan Simič, podaja v nadaljevanju odgovor v zvezi z zadnjimi navedbami predsednika SPINS-a:

»V vsakem nogometnem klubu v Sloveniji imajo izvoljeno vodstvo, ki je zadolženo za vodenje kluba. Kot predsednik Nogometne zveze Slovenije nimam niti pravne podlage za vmešavanje v delo kluba, niti tega ne želim početi. Tako igralci kot klubi sklepajo pogodbe o igranju nogometa prostovoljno in brez prisile. Obe pogodbeni stranki, igralec in klub, se samostojno odločita, katero pravno obliko bosta uporabili pri sklepanju pogodb o igranju nogometa – redno zaposlitev ali status poklicnega športnika. Prav gotovo je davčno bolj ugodna uporaba statusa poklicnega športnika – nogometaša (v nadaljevanju: poklicnega športnika), kot pa redna zaposlitev, saj ob sedanji davčni ureditvi pri istem bruto znesku poklicni športnik prejme višji znesek, kot če bi bil redno zaposlen v klubu. V 1. SNL je, po podatkih Združenja 1. SNL, redno zaposlenih, to je kot delavci v rednem delovnem razmerju, le 18 igralcev, 186 igralcev pa ima status poklicnega športnika, za katere menim, da niso delavci, temveč delodajalci in zaradi tega ne morejo biti člani sindikata. Predsednik SPINS-a je v svoji izjavi navedel, da mojim izjavam verjetno botruje pomanjkljivo znanje predpisov delovno-pravne narave v Sloveniji in EU.

Kakšno je moje poznavanje prej navedenih predpisov naj ostane skrivnost, prav tako naj ostane skrivnost, koliko let sem se ukvarjal z zastopanjem igralcev nogometa in to tako v davčnih kot delovno-pravnih zadevah, saj gre za leta, ko je sedanji predsednik sindikata še igral nogomet, pa tega ne ve. Bom pa v nadaljevanju navedel nekaj osnovnih razlik med igralcem nogometa, ki je zaposlen v klubu in v rednem delovnem razmerju, ter med igralcem, ki ima status poklicnega športnika in ima s klubom sklenjeno ustrezno pogodbo o igranju nogometa:

  • v 1. členu veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju: ZDR) je navedeno, da ta zakon ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem,
  • v 4. členu ZDR je določeno, da je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca,
  • v 5. členu ZDR je navedeno, da je delavec vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi,
    poklicni športnik nima pogodbe o zaposlitvi sklenjeno na podlagi ZDR in ni v delovnem razmerju pri klubu,
  • poklicni športnik ima podoben status kot samostojni podjetnik posameznik tako, da  pogodbo o igranju nogometa sklepa kot poslovni subjekt, vsebino pogodbe, pravice in obveznosti v tej pogodbi uredita pogodbeni stranki (poklicni športnik in klub) samostojno in neodvisno, sprejetih obveznosti se morata nato držati in jih seveda izpolnjevati,
  • poklicni športnik je dolžan v skladu s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/06 in 52/07) voditi poslovne knjige,
    v drugem odstavku 1. člena prej navedenega pravilnika je določeno, da se za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kar poklicni športniki so, glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil, uporabljajo zakon, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski računovodski standard 39, slovenski računovodski standardi in ta pravilnik, kar prav gotovo ne kaže na to, da bi se poklicni športnik štel za delavca, temveč le za delodajalca,
  • poklicni športnik se lahko, če se za to izpolnjuje iz 3. odstavka 48. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006) zakonske pogoje (ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig po drugih nedavčnih predpisih, prihodki iz dejavnosti v zadnjih 12 mesecih znašajo manj kot 42.000,00 EUR in ne zaposluje delavcev) odloči, da ne bo vodil poslovnih knjig ter, da bo uveljavljal normirane stroške v višini 40 % (25 % + 15 %)
  • vsakdo, ki želi pridobiti status poklicnega športnika se mora vpisati v register poklicnih športnikov pri Ministrstvu za šolstvo in šport (za primerjavo: zdravniki se vpišejo pri Ministrstvu za zdravje), nato pa še v poslovni register pri AJPES-u, ki mu dodeli matično številko poslovnega subjekta, katere zaposleni delavec nima,
  • AJPES poklicnemu športniku izda »Obvestilo o vpisu v poslovni register Slovenije za poslovni subjekt« iz katerega je razvidna njegova matična številka in šifra dejavnosti,
    v prej navedenem obvestilu je tudi vpisana šifra iz Standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev (SKIS, Uradni list RS, št. 56/98 in 13/06) in v primeru poklicnega športnika je ta šifra 14100 - delodajalci,
  • poklicni športnik mora pred začetkom opravljanja svoje samostojne dejavnosti pri poslovni banki odpreti poseben poslovni transakcijski račun na katerega prejema le plačila na podlagi statusa poklicnega športnika,
  • športnik, ki je zaposlen v klubu kot delavec in prejema plačo iz delovnega razmerja ne more odpreti prej navedenega posebnega poslovnega računa,
  • v obrazcu M-1 – Prijava in odjava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvene zavarovanju, rubrika 2, je pri poklicnem športniku kot zavezanec za prispevek naveden poklicni športnik sam, v primeru redne zaposlitve v klubu, pa je naveden klub kot delodajalec,
    podlaga za zavarovanje pri poklicnem športniku, v istem M-1 obrazcu, je 019 (rubrika 20), pri športniku - delavcu redno zaposlenemu v klubu pa 01,
  • v 1. odstavku 23. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosta delovna mesta javno objaviti ter, da ta objava mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od osmih dni, te obveze pa ni, če klub sklene pogodbo s poklicnim športnikom, ki se, kot smo videli do sedaj, šteje za delodajalca,
  • nadaljnja razlika je pri delovni knjižici, saj delovno knjižico poklicnega športnika zaključijo oziroma v njo vpišejo delovno dobo na pristojni upravni enoti, v primeru, da je igralec redno zaposlen v klubu, pa to stori klub,
  • pri prenehanju delovnega razmerja v primeru, da gre za delavca redno zaposlenega v klubu, imamo redno in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in za to v ZDR določene pogoje in način,
  • v primeru poklicnega športnika pa gre za prenehanje pogodbe v skladu z obligacijskim zakonikom,
    delavec - igralec zaposlen v klubu lahko na podlagi 81. člena ZDR redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, poklicni športnik tega ne more, saj ga vežejo določbe sklenjene pogodbe, ki ni pogodba o zaposlitvi,
  • poklicni športnik nastopa samostojno in ko z izdanimi računi, to je svojimi prihodki, preseže določen zneske izdanih računov (25.000,00 EUR) za igranje nogometa, postane davčni zavezanec za DDV in mora obračunavati DDV na izdanih računih, delavec zaposlen v klubu pa nikoli ne postane in ne more postati davčni zavezanec za DDV, saj delo opravlja nesamostojno, ker je v rednem delovnem razmerju,
  • poklicni športnik nastopa kot samostojni subjekt na trgu, je neodvisen, delavec pa je v čistem odvisnem razmerju,
  • za delavca – igralca, ki prejema plačo v klubu, prispevke za socialno varnost in dohodnino obračunava ter plačuje klub - delodajalec, v primeru poklicnega športnika pa to počne poklicni športnik sam, osnova za plačilo prispevkov pri zaposlenemu delavcu - igralcu nogometa je njegova bruto plača, to pomeni kolikor prejme na mesec, pri poklicnem športniku pa se prvo leto vsi prispevki, ne glede na njegove prihodke, obračunavajo od zneska minimalne bruto plače, v naslednjih letih pa se bruto osnova določi glede na ustvarjeni dobiček v predhodnem letu,
  • spori med delavcem - igralcem zaposlenim v klubu in klubom se rešujejo na delovnem sodišču, spori med poklicnim športnikom in klubom pa na rednem sodišču (pravdni oddelek),
  • v skladu s 1. členom Zakona o stavki (Uradni list SFRJ, št. 23/1991) je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, ki se v skladu z 2. členom organizira pri delodajalcu, kar pomeni, da jo lahko organizirajo in izvedejo le delavci, kar pa poklicni športniki niso, saj se oni štejejo za delodajalce.


Na podlagi skromnega poznavanja delovno-pravne in davčne zakonodaje menim, da je moja trditev, da poklicni športniki ne morejo biti člani SPINS-a, pravilna. Glede predsednika ZSSS g. Semoliča, katerega omenja predsednik SPINS-a, lahko le povem, da gospodu verjetno niso bile predstavljene vse podrobnosti o članstvu SPINS-a in o načinu včlanjevanja v SPINS.

Tudi glede članstva SPINS v FIFPro ne morem dati nobenega komentarja, bo pa NZS o vseh teh dogodkih v naslednjih tednih obvestila tako UEFO, FIFO kot tudi FIFPro.

Glede reprezentance in članov reprezentance poudarjam, da vsi člani reprezentance, ki so člani kateregakoli sindikata na svetu, lahko svoje sindikalne pravice uveljavljajo v svojih matičnih sindikatih in to v času, ko niso vezani na aktivnosti v slovenski reprezentanci. Predsednik SPINS-a se lahko s člani reprezentance sreča in pogovarja po zaključku reprezentančnih akcij, lahko pa jih obišče v klubih kjer igrajo, nikakor pa tega ne bo počel v času priprav na reprezentančne tekme. Reprezentanti se morajo pripravljati na pomembne tekme, saj navijači od slovenske nogometne reprezentance pričakujejo zmage.

Osebno in kot predsednik NZS si želim konstruktivnega sodelovanja s sindikatom, ki pa mora temeljiti na medsebojni komunikaciji in spoštovanju, ne pa na postavljanju pogojev in grožnjah s stavko. Ob nastopu funkcije predsednika NZS sem si želel sodelovati s sindikatom, srečala sva se s predsednikom SPINS-a, poslušal sem njihove predloge, predsedniku sindikata sem omogočil kar dve srečanji z reprezentanti pred tekmo s Češko in Severno Irsko, toda po tem je predsednik SPINS-a začel postavljati nove pogoje, ki jih je začinil z grožnjo bojkota tekme z reprezentanco Anglije.
Glede članstva predsednika SPINS-a v Komisiji za predpise sem predsedniku SPINS-a že dvakrat povedal, da sem ga najmanj trikrat uvrstil v Komisijo za predpise, toda preveč jih je bilo proti temu. Zato sem predlagal, da bi bil član Komisije za predpise nekdo drugi iz SPINS-a, toda predsednik SPINS-a je takrat to možnost kategorično zavrnil.

Glede ustanovitve garancijskega sklada in neodvisne arbitraže sem predsedniku SPINS-a že na prvem sestanku marca 2009 povedal, da se tudi sam zavzemam za ustanovitev obeh. Tako sem predsedniku Komisije za predpise 06.07. 2009 naročil, da ti dve zadevi obravnavajo prioritetno ter, da v pripravo teh dveh predpisov vključijo SPINS. Zavedati pa se je potrebno dejstva, da je za umestitev garancijskega sklada v našo davčno zakonodajo potrebno spremeniti tudi davčne predpise, kajti v nasprotnem se bodo vsa nakazila v garancijski sklad štela za prihodek, ki bo obdavčen z davkom od dohodkov pravnih oseb.

Na podlagi vsega navedenega je nesporno, da NZS nima nobene nerešene zadeve s SPINS-om in je več kot očitno, da gre zgolj za osebno promocijo predsednika SPINS-a, saj mu tekma z Anglijo, ki bo medijsko zelo odmevna, pride pri izpostavljanju osebnih interesov zelo prav.

V Ljubljani, 05.08. 2009

mag. Ivan Simič                               
Predsednik NZS

SORODNE NOVICE

  • 06.10.2022 | NZS
    Odziv NZS na zapise v medijih
    V medijih smo zasledili informacijo o tem, da naj bi NZS na podlagi odločitve UEFA izvršila kazen zoper NK Olimpija Ljubljana, zaradi česar podajamo naslednjo obrazložitev:
  • 01.09.2022 | NZS
    Posvet s področja varnosti na Brdu pri Kranju
    Nogometna zveza Slovenije je v ponedeljek, 29. avgusta, v sodelovanju z Generalno policijsko upravo organizirala posvet na temo izzivov zagotavljanja varnosti na nogometnih tekmah. Udeležili so se je predstavniki vseh desetih prvoligašev, zadolženi za varnost na stadionih, kakor tudi predstavniki države, policije in varnostnih služb.
  • 09.08.2022 | NZS
    Umrl Iztok Gustinčič
    Nogometno Slovenijo je pretresla žalostna vest, da je po hudi bolezni v 65. letu starosti preminil Iztok Gustinčič.
  • 08.08.2022 | NZS
    Martin Koželj generalni sekretar NZS do leta 2026
    Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije je na 24. seji sprejel sklep o ponovnem imenovanju Martina Koželja na mesto generalnega sekretarja NZS za mandatno obdobje 2022–2026.
  • 12.07.2022 | NZS
    Pred novo sezono tudi o VAR-u
    Nogometna zveza Slovenije je v okviru projekta VAR pred začetkom nove sezone organizirala izobraževanje o uporabi sistema VAR za trenerje, nogometaše in medije. Izobraževanje je vodil častni predsednik ZNSS, Vlado Šajn z namenom, da javnost in klubi čim bolje spoznajo ter razumejo trende in navodila v sodobnem nogometu
  • 04.07.2022 | NZS
    NZS s stimulacijami podpira vključevanje mladih igralcev
    Nogometna zveza Slovenije je v preteklosti klubom prve in druge lige že zagotavljala finančne stimulacije za minute, ki so jih na igrišču preživeli mladi slovenski nogometaši, zdaj pa je IO NZS sprejel sklep, ki klube spodbuja k še večjemu vključevanju večjega števila mladih slovenskih nogometašev.
  • 21.06.2022 | NZS
    Razpis za generalnega sekretarja NZS
    Nogometna zveza Slovenije na podlagi 32. člena Statuta NZS objavlja javni razpis za mesto generalnega sekretarja NZS za mandatno obdobje 2022 – 2026.
  • 21.06.2022 | NZS
    ŠD Skorba veteranski prvaki
    V Nacionalnem nogometnem centru Brdo je pretekli konec tedna potekal zaključni turnir tekmovanja NZS v veteranski kategoriji za sezono 2021/22.
  • 20.06.2022 | NZS
    Danes žreb parov prihajajoče sezone
    Nacionalni nogometni center Brdo danes gosti tradicionalno žrebanje tekmovalnih parov Prve lige Telemach in 2. SNL za tekmovalno sezono 2022/23.
  • 04.06.2022 | NZS
    Poslovil se je Goran Sanković
    V 43. letu starosti je umrl nekdanji slovenski reprezentant Goran Sanković, član reprezentance, ki se je leta 2002 z zlatimi črkami vpisala v zgodovino slovenskega nogometa s prvim nastopom Slovenije na svetovnem prvenstvu v nogometu.

DELI NA