Nogometna zveza Slovenije (NZS) je na skupščini na Brdu pri Kranju soglasno z glasovi 29 delegatov, tako kot praktično vse pomembne sklepe, sprejela finančni plan za leto 2014. Tako odhodke kot prihodke načrtujejo v višini 8,3 milijona evrov.

Od 8,3 milijona evrov prihodkov si na NZS največ obetajo od Uefe (2,6 milijona evrov) in televizijskih pravic (2,3 milijona). Največ odhodkov od 8,3 milijonske torte bo šlo članski reprezentanci (1,9 milijona), 1,8 milijona pa za mladinski nogomet oziroma mlajše selekcije.

V letu 2013 je imela NZS prihodke v višini 9,5 milijona evrov (več je bilo tekem članske vrste), od tega največ, 32 odstotkov, od televizijskih pravic, 28 od Uefe, 18 od sponzoriranja in oglaševanja. Manjši delež prihodkov so predstavljali vstopnine (pet odstotkov), javna sredstva (4), sredstva Fife (3) in drugo (10).

Odhodki so prav tako znašali 9,5 milijona evrov, največ, 28 odstotkov, je šlo za reprezentanco A, 21 odstotkov za klubski nogomet in licenciranje, 19 pa za mladinski nogomet in mlajše reprezentance, 15 odstotkov so znašali skupni stroški NZS, devet ženski nogomet in futsal, odstotek nogometna infrastruktura, sedem odstotkov pa drugo.

V programu dela NZS v letu 2014 čakajo številne tekme članske in mlajših selekcij, izboljšanje mladinskega nogometa in nogometa za vse, s katerim si želijo povezati klube, šole ... V Prvi ligi Telekom Slovenije si želijo nadgraditi medijski in marketinški razvoj tekmovanja, komuniciranje z javnostmi, sodelovanje s klubi na različnih ravneh, spodbujanje interesa javnosti za obisk tekem ... Na klubski ravni se bo spremenila 3. SNL. Delegati so namreč izglasovali spremembo tekmovanja, ki ga bodo že od naslednje sezone sestavljale štiri 3. lige.

Pri licenciranju so izpostavili, da je to eden ključnih temeljev za stabilnost nogometa in da bodo ti postopki še naprej pregledni, dosledni in enakopravni. V tem projektu bodo klubom pomagali tudi strokovno in finančno. Delo bodo skušali nadgraditi tudi med sodniki in trenerji.

Prav tako je cilj izboljšanje in promocija ženskega nogometa, pa tudi dvoranskega nogometa. Dolgoročnejši projekti so priprava celovite vizije razvoja slovenskega nogometa, dolgoročna finančna stabilnost, nadgradnja informacijskega sistema, zavedanje družbene odgovornosti ter nacionalni nogometni center Brdo pri Kranju kot središče organizacijskega in strokovnega razvoja.

"Uefa je z drugimi nacionalnimi zvezami začela razmišljati o novem ciklu, to je od 2016 do 2020. Znotraj tega tudi o tem, kako bi Uefa bolje poskrbela za uspeh nogometa v teh državah. Tako se dogovarjamo o novih predpisih, ki vključujejo tudi to, kako bi NZS zagotovila ustrezna sredstva za izgradnjo novega nogometnega centra," je v uvodu skupščine dejal predsednik Portugalske nogometne zveze Fernando Gomes, tudi posebni odposlanec Michela Platinija, predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa). Za nogometni center na Brdu pri Kranju je sicer predsednik NZS Aleksander Čeferin dejal, da bodo v kratkem pridobili gradbeno dovoljenje. Obenem je v uvodnem nagovoru predsednik NZS izpostavil, da v nogometu včasih primanjkuje pozitivne energije, s katero bi lažje premagovali vsakodnevne probleme. Okrcal je tudi birokratske postopke okoli gradnje nogometnega centra na Brdu, ki se predolgo vlečejo in NZS povzročajo finančno škodo.

NZS je podelila tudi kopico priznanj za zasluge, dosežke in prispevek pri razvoju nogometa. Med drugimi so medalje NZS dobili Marko Klinc, Tanja Lekič, Drago Kos, Janez Žilnik in Franc Čeke, plakete pa NZS Ivan Potokar, Rado Kreft, Drago Šafer in Peter Budin.

Pri klubih so plakete NZS za 50-letnico delovanja dobili NK Graničar, NK Duplek, ŠD Rogoza in ŠD Leskovec, plaketo z vencem za 75 let delovanja NK Vransko, NK Bled, in NK Dekani, posebno priznanje za 100 let pa ND Slovan, ki ga je v imenu društva prevzel znani nogometni ljubitelj in glasbenik Pero Lovšin.

Naziv častni član NZS so prejeli Vojislav Simeunović, Herman Arlič in Karlo Emeršič.

Tekst: STA, NZS/MaK
Foto: Ekipa