Ob najavljenem sproščanju ukrepov za individualne športe in zaradi velikega medijskega in javnega zanimanja za ekipne športe in nogomet, objavljamo naslednjo izjavo Nogometne zveze Slovenije: 

NZS se zaveda, da situacija ni enostavna in da je najpomembnejše zdravje državljank in državljanov, kljub temu pa mislimo, da je napočil čas za postopno sproščanje ukrepov, ki bo omogočalo tudi nadaljevanje profesionalnega ekipnega športa. V nasprotnem primeru bo škoda, ki bo nastala na nogometnem področju, nepopravljiva. Ocenjujemo, da bo izguba znašala tudi do 10 milijonov EUR.

Kot krovna nogometna organizacija je Nogometna zveza Slovenije spoštovala vse odločitve države in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, enako pa priporočila tudi vsem svojim deležnikom.

Ker pa se ukrepi vlečejo in ker pravih smernic za ekipne športe še ni na vidiku, je situacija v klubih iz dneva v dan težja. Nogomet, kot panoga, ima svoje zakonitosti in nogometašem kot samostojnim športnim delavcem je v trenutnih razmerah onemogočeno opravljanje njihovega poklica, po drugi strani pa stroški za profesionalne nogometne klube ostajajo fiksni, tako kar se tiče plačil igralcev, trenerjev, zaposlenih in drugih. Prihodki profesionalnega nogometnega kluba pa so odvisni od tega, ali je klub in s tem njegove ekipe, v pogonu in sodeluje v tekmovanju in s tem izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti do sponzorjev in partnerjev. Klubi se zaradi tega hitro znajdejo v likvidnostnih težavah, saj pogodb z nogometaši ne morejo enostransko spreminjati ali prekinjati.

V naši neposredni bližini in drugod po Evropi so vlade in nogometne zveze že sprejele terminske načrte za ponovni zagon nogometa. Madžarska bo 23. maja začela s tekmami madžarskega pokalnega tekmovanja, 30. maja pa se bo nadaljevala liga. Zadnji vikend v maju naj bi se vrnila tudi Hrvaška nogometna liga, nemška pa celo 15. maja, Španci začenjajo v začetku junija. Nadaljevanje s konkretnimi datumi so že določili tudi na Poljskem, v Bolgariji, na Portugalskem, s treningi pa so začeli že klubi v Avstriji, Srbiji in pa tudi v Italiji, ki jo je pandemija najbolj pretresla.

Nogomet je nekoliko bolj kot ostali športi odvisen od opravljanja lastne dejavnosti, saj ostali prihodki, bodisi od države ali iz drugih virov, predstavljajo le majhen delež v proračunih klubov in nogometnih deležnikov. Poleg tega pa morajo klubi zagotavljati visoke in profesionalne standarde delovanja skozi sistem licenciranja NZS in UEFA ter pravila, ki jih narekuje Mednarodna nogometna organizacija (FIFA).

Zavedamo se, da celotna slika v boju s pandemijo ne bo bistveno drugačna čez mesec ali dva, zato bo ob trenutnem razmišljanju in pogledu tudi takrat igranje nogometa predstavljalo svojevrstno tveganje. A ker je lahko kolateralna škoda ukrepov zaradi COVID-19 epidemije bistveno večja kot neposredna škoda, je absolutno smiselno, da se prične s sproščanjem ukrepov tudi za profesionalni šport v kolektivnih panogah.

Podobno kot se že vidi v tujini, ko so nekateri klubi že ugasnili zaradi koronavirusa, tudi domači nogomet ne bo prenesel nedejavnosti skozi jesenski del. Klubi zaradi posebnosti panoge nimajo rezerv, s tem je ogrožen njihov obstoj, posledično pa tudi obstoj profesionalnega športa, kot ga poznamo.

Ocenjujemo, da v primeru, da se ukrepi ne omilijo do točke, ki ob upoštevanju vseh varnostnih načel za ohranitev zdravja, ne omogoča ponovnega zagona nogometa, ko bo možno ponovno trenirati in v nekaj tednih tudi tekmovati, bi finančne posledice lahko znašale tudi blizu 10 milijonov EUR, saj velik del klubskih prihodkov predstavlja tudi prestopna dejavnost klubov, ki pa je ob neaktivnosti klubov nična. Ocenjena izguba predstavlja skoraj polovico vseh sredstev, ki jih je država namenila za letni program športa v letu 2020. V tem primeru bo marsikateri klub težko prebrodil krizo, kar pomeni, da bodo brez klubov ostali tudi igralci vseh ostalih selekcij, od dečkov vse do mladinskih selekcij.

Pod okriljem NZS se trenutno v različnih kategorijah udejstvuje več kot 50.000 registriranih nogometašev, zaradi česar je nogomet najbolj množična športna panoga v Sloveniji, od leta 2015 do danes leta 2019 se je število registriranih nogometašev povečalo kar za več kot 16.000. NZS ob tem združuje še 274 klubov, 1.565 trenerjev, 875 sodnikov in 5.712 ljudi, ki delujejo v klubih, vsi pa so na tak ali drugačen način odvisni od prihodnosti te športne panoge v Sloveniji.

Tekst: NZS