Stadion
Nogometni stadion Ljudski vrt je kot naravna, kulturna, arhitekturna in športna znamenitost značilnost in ponos mesta Maribora. Ljudski vrt je zaščitni znak in velika črka v mestni osebni izkaznici. Ni samo najlepši ampak tudi najsodobneje urejen slovenski stadion, ki ustreza vsem zahtevam evropske nogometne zveze za odigravanje mednarodnih tekem.
Zgrajen leta 1962. Ime je stadion dobil po mariborskem javnem drevesnem parku (Volksgarten), ki je bil zasajen leta 1873 na zemljišču sedanjega stadiona. Park je bil kasneje preurejen v vojaško strelišče, leta 1920 pa je bilo na tem zemljišču urejeno prvo nogometno igrišče.
Sedanje igrišče je bilo zgrajeno leta 1952 (travo so obnovili leta 1994 in leta 2000, namakalni sistem je bil narejen leta 2000). Nadmorska višina igrišča je 274,5 m. Tribuna v Ljudskem vrtu je bila zgrajena leta 1962, pokrita je v obliki loka, katerega središčna višina znaša 18,4 m, celotna dolžina pa 129,8 m.
Leta 1994 so lesene klopi zamenjali plastični stoli , leta 1999 je bila obnovljena loža, tako, da sedaj pokrita tribuna, skupaj z mesti za novinarje, sprejme 4500 gledalcev. Leta 1998 so plastični stoli zamenjali tudi betonska stojišča na nepokritih tribunah, leta 1999 pa so povečali kapaciteto stadiona z izgradnjo treh novih vrst na nepokriti tribuni na 10030 sedežev.
Leta 1994 je Ljudski vrt dobil eno od največjih pridobitev, razsvetljavo igrišča. Na štirih stebrih višine 40 m je pritrjenih 216 reflektorjev. Prva tekma pod reflektorji v Ljudskem vrtu se je odigrala 24. avgusta 1994, ko je NK Maribor slavil rekordno zmago v evropskih tekmovanjih - Maribor - Norma (EST) 10 : 0
Leta 1998 je bil na razpisu za obnovo stadiona sprejet projekt Ring, ki predvideva obnovo severne, južne in vzhodne tribune. NK Maribor je s svojim vložkom v obnovo stadiona leta 1999, ko je Ljudski vrt ob uvrstitvi v Ligo prvakov doživel največ sprememb, pokazal jasno namero, da prevzame upravljanje Ljudskega vrta. Če bi MO Maribor sprejela sklep mestnega sveta in dodelila upravljanje stadiona nogometnemu klubu, bi projekt Ring lahko zaživel. Stadion Ljudski vrt bi bil tako sodoben objekt po evropskih merilih z 12.500 pokritimi sedeži in vsemi spremljevalnimi prostori za dobro pripravo športnika.
1. avgusta 2006 so na sedežu Mestne občine Maribor podpisali pogodbo za začetek izvajanja gradbenih, dela obrtniških ter instalacijskih del, hišnih priključkov in okolja pri gradnji športno-turističnega centra Ljudski vrt, ki bo v prihodnje predstavljal osrednji prireditveni stadion v Mariboru. Pogodbo z izvajalcem del, podjetjem Konstruktor VGR, ki ga je zastopal Marjan Pinter, sta podpisala mariborski župan Boris Sovič in predsednik Zveze mariborskih športnih društev Branik Alojz Križman. Podjetje Konstruktor je bilo izbrano na junijskem razpisu, na katerega se je prijavilo šest ponudnikov.
Mariborska občina je sicer meseca junija podpisala pogodbo z ministrstvom za šolstvo in šport o sofinanciranju projekta. Vrednost prve faze projekta je ocenjena na 2,364 milijarde takratnih tolarjev (cca 10 mio EUR), pri čemer bo občina zagotovila 1,234 milijarde SIT, delež evropskih sredstev bo znašal 780 milijonov, ministrstvo bo prispevalo 260 milijonov, ostalih 90 milijonov tolarjev pa bo dodala Zveza mariborskih športnih društev Branik. Pri tem je potrebno posebej omeniti angažiranje ministra za šolstvo in šport dr. Milana ZVERA, brez katerega Ringa danes ne bi bilo.
Prva faza projekta, ki vključuje izgradnjo pokritih tribun s spremljajočimi prostori in delno ureditev okolja, naj bi bila po projektu končana do 1. oktobra 2007. Na obstoječi tribuni, ki je bila predana namenu leta 1965, je 4000 sedežev, na novih tribunah pa bo dodatnih 9000 sedežev.
Sicer pa so se že pričele tudi priprave na drugo fazo projekta, ki bo bolj tržno naravnana, saj na vzhodni strani pod tribunami predvideva izgradnjo dveh telovadnic ter garderobnih in pomožnih prostorov, zapiranje vseh prostorov pod tribuno ter ureditev klubskih, poslovnih in komercialnih prostorov, dokončno ureditev okolja in sanacijo obstoječe tribune. Ocenjena vrednost druge faze znaša cca 11,3 mio EUR.
ZMŠD Branik je predlagal tudi spremembe ureditvenega načrta zaradi bolj racionalne izgradnje garažne hiše za okoli 900 do 1000 vozil ter pripravil predlog sanacije obstoječega nogometnega igrišča.
Mariborčani so gradnjo te športne lepotice spremljali ves čas. Tako je nastalo ogromno slikovne dokumentacije, ki si jo je moč ogledati na www.nkmaribor.com.
1o. maja 2008 pa je končno le bilo tako daleč. Mariborčani so dočakali dan, ko je vrata odprl njihov nov nogometni dom, prenovljeni Ljudski vrt. Eni so to primerjali in doživljali kot da bi šli k birmi, na lastno poroko....... Marsikdo s petka 9. maja na soboto ni mogel spati. Evforija se v Mariboru čutila že lep čas, pravzaprav od tistega trenutka, ko se je izvedelo, da se bo uresničil projekt "Ring". 10.maja 2008 je Ljudski vrt zaživel, dosegel vrhunec.
Za opis spektakla v Ljudskem vrtu je težko izbrati prave besede. Tisto soboto, 10.maja ni bilo navijača, ki se mu ob pogledu na to enkratno, fantastično vzdušje ne bi naježila koža.
Ta dan se bo za vse večne čase z zlatimi črkami zapisal v slovensko nogometno zgodovino. Prvoligaško srečanje med NK Mariborom in NK Nafto je s tribun spremljalo kar 12.435 privržencev! Verjamem, da bi jih bilo še več če bi bil stadion večji! Ljudje so spremljali tekmo tudi zunaj stadiona. Bilo je vzdušje kot ga že dolgo ne pomnimo. Sploh pa z 12.435 navijači!
Po devetih letih se je tako 20. avgusta v Ljudski vrt vrnila tudi slovenska nogometna reprezentanca. Ob enkratnem vzdušju je sicer klonila proti Hrvaški vendar pa verjamem, da bo na tem stadionu v novih kvalifikacijah doživela še mnogo lepih trenutkov. Vzdušje je bilo enkratno in padel je že prvi rekord in sicer v zvezi z obiskom tekme slovenske reprezentance. In tako se naj samo nadaljuje – v znamenju rekordov. Vsi si želimo, da reprezentanca v Ljudskem vrtu končno postane res slovenska in se vrne na pot slovenske nogometne pravljice.
Gorazd Vidic, urednik nkmaribor.com
Objavljeno v reviji Naš Nogomet 42, september 2008
