Matevž Nolimal je nogometni sodnik od leta 2011, v letu 2015 je pridobil naziv tim. državnega sodnika, trenutno pa se v izobraževalnem sistemu ZNSS nahaja v III.nivoju programa mentorjev in talentov. Je študent podiplomskega študija Finančne Matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko in kot 24 letniku se mu je na začetku tega leta ponudila priložnost za 6 – mesečno prakso na Evropski investicijski banki v Luksemburgu. Ker mu sojenje predstavlja veliko strast in mu pomaga pri osebnostnem razvoju je imel veliko željo po aktivnem nadaljevanju s sojenjem tudi v Luksemburgu, četudi le za 6 mesecev.

Na ZNSS smo se povezali s tamkajšnjim sodniško zvezo, Matevža pa so nemudoma po ureditvi formalnih postopkov kontaktirali in sprejeli medse. “Na začetku sem bil deležen lepega sprejema, saj sem bil povabljen na eno izmed njihovih rednih zasedanj strokovnega odbora v mestu Mondercange, kjer ima sedež njihova nogometna zveza. Tam sem spoznal vse člane in predsednika Schaack Charlesa. Povprašali so me o rangu tekem, ki jih sodim pri nas in se nato odločili, katere kategorije mi bodo pripisali.  Podarili so mi tudi celoten komplet sodniške opreme in vse pripomočke za sojenje.” Še prej je moral v Luksemburgu opraviti standarden preizkus telesne pripravljenosti v obliki FIFA fitness testa, nato pa je s sojenjem lahko pričel. “Odločili so se, da bom sodil tukajšnjo Seniors Division 1 ligo, ki je razdeljena na dve seriji (podobno kot bi bilo pri nas vzhod, zahod). To je njihova 3. liga, saj sta višji le Promotion Honneur (2.liga) in BGL Ligue(1.liga). Skupno imajo 5 lig”.

Povabili so ga tudi k udeležbi njihovih skupinskih treningov, ki potekajo enkrat tedensko in ne tako kot pri nas, ko so za vse obvezni dvakrat tedensko. “Moja udeležba na njih je od začetka redna. Treningi potekajo rahlo drugače, saj posvečajo nekoliko več tudi samim vajam za moč (vsak drug teden imamo vsaj pol ure raznih vaj za moč). Po drugi strani pa je sama intenziteta teka in spremembe ritma na treningih rahlo nižja kot v Sloveniji.”Seveda pa skupinski treningi enkrat na teden niso dovolj in mora sam dodatno trenirati individualno.

Delegiranje prejemajo prek intraneta, do katerega je tudi Matevž prejel dostop, za delegiranje izve približno 9 dni pred samo tekmo. “Navada je, da pride vsak sodnik sam na tekmo in se tam dobimo vsaj eno uro pred dogodkom. Ne obstaja noben interni imenik, saj se razume da vsak sodnik pride na tekmo pravočasno.” Zanimivo, saj se pri nas na tekme sodniki vedno odpravljamo skupaj, kot ekipa, razen kolikor res ne gre drugače zaradi povsem različnih krajev prebivališča.

Samo sojenje mu gre dobro od rok, na njegove tekme skoraj vedno pridejo tudi kontrolorji. “S kontrolorji se pogovarjam nemško in luksemburško, zato so same kontrole napisane v nemščini.” Zanimalo nas je kako komunicira na igrišču, saj je komunikacija z igralci še kako pomembna. “Sama zahtevnost tukajšnje 3. lige je seveda odvisna od same tekme, toda v glavnem so tekme močnejše od naše Regionalne lige. Sami igralci prihajajo iz različnih držav, med tujci prevladujejo Portugalci, Francozi, Nemci, igralci iz nekdanje skupne države... Na igrišču aktivno uporabljam angleščino, nemščino, francoščino, skoraj vsakič pa spregovorim kakšno besedo tudi srbsko. Odkar sem tu sem se naučil tudi že kar nekaj luksemburščine, razumem skorajda vse, saj je podobna nemščini, v kateri sem suveren.” Vsekakor lahko vidimo, da Matevž doživlja veliko nogometno, predvsem pa osebnostno izkušnjo, ki mu bo zagotovo za vselej ostala v spominu.

Tekst: NZS/JP