Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti ob 100-letnici delovanja v veliki dvorani predsedniške palače Nogometni zvezi Slovenije vročil zlati red za zasluge. V imenu NZS je odlikovanje za uveljavitev nogometa v Sloveniji kot množičnega in vrhunskega športa sprejel njen predsednik, Radenko Mijatović.
Pahor se z visokim državnim odlikovanjem ob njeni stoletnici zahvaljuje NZS za izjemne uspehe v množičnosti in odličnosti. "Nogometna zveza Slovenije je zaslužna, da se je nogomet pri nas uveljavil kot množični in vrhunski šport in da smo dobili vrsto vrhunskih igralcev in trenerjev, ki dosegajo zavidljive uspehe v širšem mednarodnem okolju," je pojasnil.
Pod okriljem NZS je registriranih več kot 50.000 nogometašic in nogometašev, 1500 trenerjev in več kot 1000 sodnikov. "V otroško nogometno šolo so vsako leto vključene cele generacije dečkov in deklic. Zveza prireja vrsto tekmovanj na nacionalni in regionalnih ravneh ter izvaja družbeno odgovorne projekte, ki se povezujejo z nogometom in mlade navdihujejo z vzorništvom ter skozi igro tako, da se nihče ne čuti zapostavljen ali prikrajšan," je med drugim zapisano v obrazložitvi nagrade.
Na ta dan pred 100 leti je bila ustanovljena Ljubljanska nogometna podzveza (LNP), ki je bila del takratne jugoslovanske zveze, in je priznana kot prva prednica NZS. Po drugi svetovni vojni so 29. maja 1948 ustanovili oziroma obnovili Nogometno zvezo Slovenije, ki pa svoje reprezentance praktično ni imela vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Najboljši slovenski nogometaši so se v tem času uveljavljali v jugoslovanski izbrani vrsti in v svetovnih klubih. Med njimi Brane Oblak v sedemdesetih, Marko Elsner v osemdesetih in Srečko Katanec v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Osamosvojitev Slovenije pred skoraj 30 leti je spremenila vse. Slovenija je takrat dobila samostojno reprezentanco in še istega leta so naši klubi zaigrali v slovenski nogometni ligi. Prvo uradno tekmo je slovenska reprezentanca odigrala v Estoniji junija 1992. Julija istega leta je NZS postala članica Mednarodne nogometne zveze Fife, v žrebu za evropski pokal pa so sodelovali trije slovenski klubi.
Slovenija je v kvalifikacijah za veliko tekmovanje prvikrat nastopila v bojih za evropsko prvenstvo 1996 in že v drugem poskusu ji je tudi uspelo. Na svoje prvo veliko tekmovanje, evropsko prvenstvo 2000 v Belgiji, se je prebila po dodatnih kvalifikacijah, odločilni gol v zasneženem Kijevu je novembra 1999 prispeval Milan Pavlin, največje zasluge za uspeh pa je imel Zlatko Zahović, ki je dosegel osem od 12 zadetkov Slovenije na vseh tekmah.
Maribor se je leta 1999 kot prvi slovenski klub prebil v ligo prvakov. Na prelomu tisočletja se je pisala slovenska nogometna pravljica.
Uvrstitev na svetovno prvenstvo 2002 v Južni Koreji še danes razumemo kot čudež. Reprezentanca, ki jo je vodil Srečko Katanec, se je pridružila svetovnim velesilam. Takrat je lahko vsakdo spoznal navdihujočo moč nogometa, saj se je v Sloveniji govorili skoraj samo o tem, so zapisali v uradu predsednika republike.
"Slovenija gre naprej" so postale tri mogočne besede. Slovenski reprezentanti so začeli dobivati priložnost igranja v najmočnejših tujih klubih, kar je mlado državo tudi na ta način umeščalo v evropski prostor in hkrati prispevalo k preporodu domačega nogometa.
Vzporedno z uspehi reprezentance pa se je začel na trdne temelje postavljati slovenski nogomet nasploh - ne le kot tekmovalna disciplina, temveč tudi kot način druženja in odraščanja mladih, kot vadnica fair playa in upoštevanja pravil in kot šola navijaške privrženosti.
Pozneje se je naša nacionalna vrsta na mundial uvrstila še enkrat, leta 2010, ko je bilo prvenstvo v Južni Afriki in je bil selektor Matjaž Kek. Nekdanjemu predsedniku NZS Aleksandru Čeferinu pa se je uspelo zavihteti na čelo Evropske nogometne zveze Uefe, je še izpostavljeno v obrazložitvi odlikovanja.
Tekst: STA
Foto: Daniel Novakovič/STA
