»Ta ekipa ima izreden preživetveni nagon. Ti moji igralci so fenomeni. Kljub vsej utrujenosti vedno znova najdejo nov motiv in dodatne moči. Tudi tokrat je bilo tako.«
Bojan Žunko je v tej sezoni sedel na klopi FC Litije, s katero je že osvojil superpokal, zasedba vodi v 1. SFL, za nameček pa je moštvo že med 16 najboljšimi v ligi prvakov.
»Priznam, pred turnirjem lige prvakov na Cipru sem bil malce nervozen. To je bilo sploh prvič zame, da sem bil na tako zahtevnem tekmovanju… Sicer pa, izteklo se je vse idealno, občutki so izjemni, rezultat prav tako,« pove Žunko.
Ko ste postajali trener Litije, ste vedeli, da je tu prisoten določen pritisk, da rezultati ne smejo izostati.
»Nisem veliko o tem razmišljal, še manj o ligi prvakov. Mi je pa bilo jasno, kaj Litija v futsalu pomeni in da rezultati ne smejo izostati.«
Kaj pa pred potjo na Ciper?
»Nekaj treme ali pritiska je bilo, a še več motiva, da nam uspe!«
Uvod v sezono ni bil z vaše strani ravno prepričljiv.
»To je res, a je treba vedeti, da smo počivali skoraj štiri mesece, kar je zagotovo ena najdaljših pavz v športu. Po takem obdobju ekipa preprosto rabi čas, da se uigra in ujame formo.«
In dodaja:
»Malce kasneje smo tudi začeli s skupnimi treningi, a nisem bil zaskrbljen, saj sem fantom povsem zaupal.«
Najbolj so bili po turnirju na Cipru razočarani Angleži.
»Upravičeno. Saj so toliko vložili v to ekipo, da si skoraj predstavljati ne morete. V zadnjem mesecu dni so zapravili toliko za pot, kot je naš celoletni proračun. Bili so tudi na pripravah v Španiji…«
Torej ste še en krat dokazali, da v športu ne igra denar.
»Prav to. In še več – delamo v izjemnih pogojih in z malo sredstvi, a imamo kvaliteto, ki odtehta vse. Tudi če nam ne bi uspelo priti v elitni del, bi si moji igralci zaslužili čestitke, saj ima konkurenca precej več denarja kot mi.«
Kako dobro ste jih sploh poznali?
»Takoj po žrebu sem šel v akcijo, da dobim te posnetke. Hitro nam je bilo jasno, da je v tej ekipi glavna beseda španska, v ekipi imajo tudi Portugalca in da to niso Angleži.«
Dodatno samozavest vam je dala tudi zmaga proti Ciprčanom.
»Ki pa ni bila tako lahka, kot kaže rezultat. Teh 6:1 je bilo kar malce zavajajočih, saj smo bili do 35. minute precej blizu – 2:1 je bilo. Potem smo dosegli tretji gol, do konca pa le še napolnili njihovo mrežo.«
S Čehi ni šlo, pika na i pa je bil Baku, ki pa ste se ga lotili brez poškodovanega Gašperja Vrhovca. Spet pa ste vstali od mrtvih kot feniks.
»Ta ekipa ima izreden preživetveni nagon. Ti moji igralci so fenomeni. Kljub vsej utrujenosti vedno znova najdejo nov motiv in dodatne moči. Tudi tokrat je bilo tako.«
Kako resno je poškodovan Vrhovec?
»Kakor kaže, je dobil le udarec.«
V življenje pa ste vrnili tudi Dejana Simiča, ki je enkrat že končal kariero, zdaj pa bil ključen mož na tekmi proti Bakuju.
»Pred sezono sva se z Dejanom iskreno pogovorila. Vedel je, da mu želim pomagati in vse dobro. Res pa je, da niti nisva vedela, koliko in kako bo lahko igral. A je proti Bakuju dokazal, da zna in zmore. Vesel sem, ker se je vrnil na tako dober način.«
K uspehu je svoje dodal tudi novinec Borut Ručna.
»Že zdaj se je izkazal za še kako koristno okrepitev, povrh vsega pa zabija tudi zadetke, uporaben pa je na več igralnih mestih.«
Prihodnji teden bo žreb elitnega dela lige prvakov.
»Razmišljam podobno kot kapetan Igor Osredkar – lani smo igrali z Barcelono, letos želimo nekaj lažjega tekmeca, saj hočemo na finalni turnir! To so naše sanje, zakaj pa nam ne bi uspelo?«
Po vseh evropskih uspehih se je treba vrniti na domačo sceno.
»Tega se vsi še kako dobro zavedamo. Zdaj se vračamo v realnost, prva tekma na Škofijah je za nami, pred nami pa novi izzivi. Enostavno si želimo le in samo zmagovati.«
Ob vas na klopi je tudi Željko Pijetlovič.
»Rad ima ta šport, že prej je uspešno deloval, igralci ga poznajo in ga imajo radi. Super sva se ujela, le želim si, da bo tako tudi v prihodnje.«
Tekst: D.P.
Foto: D.P./Futsal.si
