ZNSS v izobraževalne namene podaja obrazložitev dveh podobnih primerov igre z roko
ZNSS v izobraževalne namene podaja obrazložitev dveh podobnih primerov igre z roko. V priloženem posnetku UEFA branilec z glavo udari žogo tako, da ta zadane njegovo roko, ki je v naravnem položaju za tovrstno posredovanje igralca. Prilagamo tudi zelo podobno situacijo s tekme Olimpija – Rudar.
Kateri elementi se presojajo pri namernem igranju žoge z roko?
• ali je igralec uporabil roko, da bi namerno igral z žogo;
• ali je roka zadela žogo ali žoga roko;
• ali je bila roka igralca v naravnem položaju za konkretno akcijo;
• ali se je igralec želel »narediti večjega«;
• intenziteto udarca in razdaljo do nasprotnika, ki je udaril žogo;
• ali bi igralec lahko preprečil oz. ali je želel preprečiti dotik roke z žogo ali ne.
Po presoji vseh kriterijev je jasno, da je v obeh primerih roka v naravnem položaju pri posredovanjih branilca, da je žoga zadela roko in ne obratno, da branilec ni imel nikakršnega namena igrati z žogo z roko ter, da se branilec ni želel narediti “večjega”. V obeh primerih je bila odločitev sodnika pravilna, ko je pustil nadaljevanje igre.
Roka v KP 2 from Nogometna zveza Slovenije on Vimeo.
Tekst: ZNSS
