Enaindvajsetletni mariborski napadalec se je iz skorajšnje anonimnosti četrte lige z vztrajnostjo in občutkom za polnjenje nasprotnikove mreže prebil v sam vrh slovenskega klubskega nogometa. Trenutno je član mlade reprezentance, a upa, da bo nekoč oblekel tudi članski dres.
Enaindvajsetletni mariborski napadalec se je iz skorajšnje anonimnosti četrte lige z vztrajnostjo in občutkom za polnjenje nasprotnikove mreže prebil v sam vrh slovenskega klubskega nogometa. Danes tretji strelec aktualnih državnih prvakov, ki na hrbtu nosi štirinajstico upa, da bo po tem, ko je prepričal selektorja Kavčiča (U21) nekega dne oblekel tudi članski državni dres. Štiri sezone, 20 zadetkov in skupno 82 srečanj Prve lige je statistika, zaradi katere je napadalec mamljiv tudi drugim nogometnim sredinam. A 185 centimetrov visoki nogometaš (zaenkrat) ostaja zvest štajerskemu moštvu.
Si član mlade reprezentance. Verjetno je želja, da bi kdaj zaigral za člansko izbrano vrsto.
To so sanje vsakega nogometaša, vendar mislim, da imajo trenutno drugi večjo prednost pred mano. V nadaljnji karieri si želim, da bi tudi sam prišel do te ravni igre, da bi lahko oblekel članski državni dres.
Je to največ kar lahko športnik doseže v svoji karieri?
Enim več pomeni to, da najdejo dobro klubsko sredino kje v Evropi, drugim igranje za lastno državo. Vsekakor je čast to, da lahko oblečeš državni dres, a tudi igranje nekje v tujini v kakšnem priznanem nogometnem velikanu ni mala stvar.
Do sedaj si zabil sedem zadetkov v Prvi ligi. Od kje ta strelska učinkovitost?
Sploh nisem vedel tega (smeh). Zaradi poškodbe nekaj časa nisem igral, sedaj pa sem dobil trenerjevo zaupanje, tudi sam se dobro počutim na poziciji, kjer igram in rezultat so zadetki. V mladi reprezentanci nas je veliko dobrih nogometašev, ki znamo zadeti. Očitno sem najbolj 'lačen' zadetkov v tem trenutku ravno jaz.
Od srečanja z Interblockom si zadnjih deset tekem začel v prvi enajsterici. S čim si prepričal trenerja?
Pred tem sem v igro prihajal s klopi, potem pa dobil priložnost na tekmi, kjer zaradi poškodb in kartonov uigrana enajsterica ni nastopila. Imel sem srečo in zadel, nato pa se je strelski pohod začel. Od takrat redno začenjam tekme, kjer mi trener daje priložnost, da se dokažem. Je pa res, da je bila, ko sem prišel v klub, konkurenca na mojem igralnem mestu velika. Bilo nas je sedem napadalcev in prebiti se v ospredje terja svoj čas.
V spomladanskem delu prvenstva ste zaštartali odlično – tri zmage in dva remija so dobra popotnica do konca prvenstva.
Dobro smo začeli spomladanski del prvenstva. Upali smo, da bomo premagali tudi Koper, kar pa se ni izšlo. Nekako čakamo, da naredijo kakšen 'kiks' in se jih približamo.
Kako je imeti to čast, da lahko vsako domačo tekmo igraš na stadionu, kjer nastopa tudi reprezentanca?
To je prav posebno vzdušje, ki se ga ne da opisati z besedami. Popolnoma drugače je, kot na vseh ostalih srečanjih. To bi lahko primerjali z evropskim nogometom. Vedno pride veliko navijačev, ki naredijo svoje. Ko vidiš, da te podpira 3000 ljudi ali več, je veliko lažje. Že zaradi tega so nasprotniki tako motivirani proti nam. V Ljudskem vrtu se igra dober nogomet.
Kakšna je razlika med igro v Mariboru in pred tem, ko si igral še za Kolpo in Koper?
Pridobil sem številne izkušnje, z vsakim letom sem se naučil nekaj novega. V Kopru sem se še nekoliko lovil. Tam sem bil v času, ko sem bil še mladinec. Tu pa sem našel svojo formo in upam, da bom v tem ritmu tudi nadaljeval.
Pri 18. letih ti je uspel skok iz 4. v 1. ligo. Kako si se navadil na to?
V nižjih ligah je bilo vse še nekako na nivoju amaterstva, ko pa prestopiš višje, začnejo biti pomembne majhne stvari. Pomembno je, kako se prehranjujemo, da dovolj spimo, … Spremenil se je način igranja. Na srečo sem imel odlične soigralce, ki so mi pomagali pri temu. Prve pol leta sem vstopal v igro, nisem veliko igral. Naslednje leto (v Kopru) sem že več nastopal, zdaj pa nastopam za državne prvake kar s sabo prinese pritisk in določena pričakovanja, a za zdaj dobro prenašam vse to.
Kateri trener ti je do sedaj dal največ oz. od katerega si se največ naučil?
Ko sem bil mlajši, mi je največ navdiha dal Sašo Mirosavljevič. On me je treniral v vseh mlajših selekcijah so kadetov oz. mladincev. Bil je tisti, ki je zbral najboljše z našega konca, tiste, ki smo nekoliko izstopali in nas vpeljal v nogomet. Tudi od sedanjega trenerja se veliko učim. S svojimi izkušnjami nam (napadalcem op.p.) svetuje, kako ogroziti nasprotnikovega branilca in s tem posredno tudi gol.
Je v slovenskem nogometnem prostoru zate atraktivno še katero moštvo, glede na to, da trenutno igraš za prvake?
To drži. Igral sem v najboljših slovenskih klubih. V kolikor se bo forma nadaljevala si jasno želim igrati tudi na tujih zelenicah, v kakšnem urejenem tujem klubu. Potrebno je biti potrpežljiv in z malo sreče ter brez poškodb si lahko obetam tudi selitve. Če bi lahko izbiral? Nikoli nisem sanjal, da bom, ko bom velik, igral za kakšen določen klub. Bi pa igral v Angliji.
Nosiš štirinajstico. Je za tem kakšna zgodba?
Sprva so mi hoteli dati trinajstico, pa je nisem želel nositi. Sicer sem v Kopru pol sezone nosil dres s to številko, a sem jo kasneje zamenjal za sedmico.
Lani si proti Domžalam dosegel hat-trick. Se še spomniš tega? Gre za poseben občutek?
Čisto nekaj drugega je, če zadeneš večkrat na tekmi. Goli niso bili nekaj posebnega, pa vendar, ne zadeneš velikokrat trikrat na tekmi. Tudi soigralci gledajo nate drugače, s spoštovanjem. Je pa res, da pred tem za Maribor še nisem zadel, oz. sem samo enkrat tresel nasprotnikovo mrežo. Sicer pa ne dajem posebno 'lepih' golov, glavno je, da zmagujemo.
Pred nami so četrtfinalni dvoboji v LP. Za koga navijaš?
Trenutno najbolj navijam za Arsenal. Bomo videli, kako se bo razpletlo z Barcelono. Nasprotnik je kvaliteten in prepričan sem, da bosta tekmi prava nogometna poslastica.
Kakšni pa se ti zdijo nasprotniki slovenske članske izbrane vrste v Južni Afriki?
Mislim, da imamo možnosti za napredovanje. Po mojem bosta Anglija in Slovenija napredovali. Potrebno je navijati in držati pesti. Fantom lahko uspe.
Spremljaš še kateri drugi šport?
Zelo mi je všeč košarka, dosti spremljam severnoameriško ligo in ameriški nogomet, za ostalo pa ne ostane dosti časa. Nogomet ostaja števila ena.
Tekst: Andreja Potočnik
Foto: Sportida.com, nkmaribor.com
