Marku Pintariču se je v začetku tega študijskega leta ponudila priložnost za študentsko izmenjavo na American College v Skopju. Ker mu sojenje predstavlja veliko strast in mu pomaga pri osebnostnem razvoju je imel veliko željo po aktivnem nadaljevanju s sojenjem tudi v Makedoniji.
Mark Pintarič je aktiven v nogometu od malih nog, igral je veliki nogomet, bil je reprezentant v futsalu do 21 let, nato se je posvetil sojenju in študiju na biotehniški fakulteti. V Sloveniji je v letu 2015 že pridobil naziv t.i. državnega sodnika, trenutno pa se v izobraževalnem sistemu ZNSS nahaja v III.nivoju programa mentorjev in talentov.
V začetku tega študijskega leta se mu je ponudila priložnost za študentsko izmenjavo na American College v Skopju. Ker mu sojenje predstavlja veliko strast in mu pomaga pri osebnostnem razvoju je imel veliko željo po aktivnem nadaljevanju s sojenjem tudi v Makedoniji.
Na ZNSS smo se povezali s tamkajšnjo sodniško zvezo oziroma neposredno z Emilom Božinovskim, odgovornim za nogometne sodnike v Makedoniji, Marka pa so nemudoma po ureditvi formalnih postopkov kontaktirali in sprejeli medse."Ker imam sojenje neizmerno rad sem želel s sojenjem nadaljevati tudi tam. ZNSS mi je to omogočila in vzpostavila stik z makedonsko zvezo, ki je mojo prošnjo odobrila. Ko sem prišel v Makedonijo sem se kmalu sestal z Emilom Božinovskim, ter z njegove in s strani ostalih kolegov doživel izredno topel sprejem."
Pred začetkom aktivnega sojenja v Makedoniji se je moral včlaniti v njihovo društvo Kisela Voda, urediti določene administrativne zadeve ter redno trenirati. "Na začetku sem imel še malo težav s poznavanjem jezika, z druženjem z domačimi sodniki pa sem to lažje osvojil. Opraviti sem moral tudi fizične norme, treniral sem s preostalimi sodniki, sodeloval na sodniških seminarjih, kjer je način dela podoben tistemu v Sloveniji."
Prvo tekmo, ki jo je sodil v Makedoniji mu bo ostala v spominu za vse življenje. Šlo je za tekmo 4. članske lige med SSKJ in Nove Lisiče in na tekmo je prispel 60 minut pred začetkom tako, kot je tega navajen v Sloveniji. "Na moje presenečenje so vsi prišli 15 minut pred začetkom tekme vključno z delegatom, igralci in preostalima sodnikoma." Kasneje je spoznal, da je za ta rang tekmovanja to povsem običajno, zapisnik so pisali na roke. Na tej prvi tekmi sta mu na tekmi pomagala pomočnik, ki je imel že kar nekaj izkušenj s sojenjem in pomočnik, za čigar je bila to prva tekma. "Že takoj ob prvem napadu na tekmi je prišlo do klasičnega pasivnega ofsajd položaja, za katerega mi je neizkušen pomočnik signaliziral ofsajd, sam sem pokazal znak za nadaljevanje igre in iz nadaljnje akcije je ekipa dosegla zadetek. Takoj po prejetem zadetku so se stvari pričele zapletati in pokazal sem kar 8 rumenih in en rdeč karton."
Kot pravi sam je bil mnenja, da so članske tekme pod okriljem Medobčinskih nogometnih zvez v Sloveniji težke za sojenje oziroma predvsem za vodenje tekme, v Makedoniji pa je uvidel, da so lahko tekme še težje, saj prihaja do velikega števila konfrontacij in resnejših prekrškov. Potreboval je nekaj časa, da se je privadil, igralci in predstavniki klubov pa so spoznavali njega, nato je bilo vsem skupaj lažje. "Tako sem redno sodil tekme 4. članske lige in kasneje tudi mladince in kadete prve državne lige. Vsak teden sem jeseni sodil 3-4 tekme 4. lige, kar je bilo za mene v spomladanskem delu preveč, saj sem imel več končnih izpitov, in sem se moral posvetiti študiju."
Vsekakor Mark preživlja predvsem veliko osebnostno izkušnjo, ki mu bo zagotovo za večno ostala v spominu.
Tekst: NZS/JP
