Slovenski trener se je dobro znašel v Italiji
Simon Rosič, nekdanji trener Dornberka, Oplasta in Gorice svojo trenersko pot nadaljuje v Italiji, kjer vodil zasedbo Pordenoneja v seriji B. Pri delu Rosiču pomaga Alen Petrovt, ki je zadolžen za delo vratarjev.
Kaj reči po polovici sezone?
„V skladu s pričakovanji smo v veliki borbi za obstanek v seriji B. Priznati moram, da sem sam rezultatsko pričakoval več od prvega dela sezone, a kljub vsemu smo živi in o svoji usodi bomo odločali sami. Pred sezono sem akceptiral dejstvo, da se je klub z željo ostati v ligi B v tekmovanje podal s 17 igralci, od tega jih je 14, ki so prvič okusili igranje na tem nivoju. Gre za tekmovanje, ki tako na igrišču kot izven njega močno odstopa od regionalnega tekmovanja v seriji C. Prav pomanjkanje izkušenj je največkrat botrovalo, da smo bili blizu točkam, a so nam vseeno utekle iz rok. Kljub vsemu smo v razmaku 4 točk skupaj s petimi ekipami, ki se bodo do zadnjega krčevito borile za obstanek. Lahko rečem, da je ekipa sprejela moje zahteve po garanju in prepričan sem, da bo na koncu delo poplačano.“
Kakšni so vtisi iz Italije, kakšen futsal se igra?
„Podobna vprašanja sem postavil Gačnik Jožetu poleti pred začetkom sezone. Danes vidim, da je v celoti imel prav, ko je dejal, da skoraj vse ekipe posedujejo 4 do 5 relativno zelo kvalitetnih igralcev tujcev z italijanskim potnim listom, ki kot profesionalci v danem trenutku delajo kakovostno razliko. Največkrat te ekipe potem posedujejo še nekaj igralcev ter trenerja s polprofesionalnim statusom, slednji je v nekaterih primerih tudi profesionalec. Ekipe z zgornjega dela lestvice
tako lahko označim za homogene celote na igrišču tako v taktičnem kot tehničnem smislu, ki se zavedajo, da moderen futsal bazira na dobri obrambi, v napadu pa poskušajo slediti neki rdeči niti, kjer je improvizacija prej redkost kot pravilo. Ekipe iz spodnjega dela lestvice pa stavijo na dva ali tri izkušene kvalitetne igralce, ki individualno poskušajo obrniti zadeve v prid svoje ekipe. V našem klubu smo do decembra bili vsi amaterji, sedaj smo se okrepili z dvema izkušenima tujcema, od katerih pričakujemo, da bodo domačim fantom dodali prepotrebno dozo izkušenj. Manjko izkušenj ter tehničnega znanja smo do sedaj bili primorani anulirati z veliko dozo treningov ter fanatično
borbenostjo.“
Kako bi se slovenski klubi kosali z Italijani?
„Večkrat sem poudaril, da imamo Slovenci vse adute, da lahko samozavestno stopamo po futsal zemljevidu Sveta oziroma Evrope. Razlika med našimi klubi ter klubi iz Italije izhaja predvsem glede organiziranosti ter pogojev za kvalitetno delo. V primeru, da bi bili naši klubi profesionalni ustroji, potem si upam trditi, da bi se lahko zagotovo dokaj enakovredno kosali tudi s tistimi klubi iz serie A. Istočasno sem mnenja, da ima Slovenija v tem trenutku nekaj posameznikov, ki bi lahko igrali vidno vlogo na najvišjem nivoju v Italiji. Samo verjeti je treba vase.“
Kaj ste se naučili v teh pol leta?
„Če sem iskren predvsem to, da se nikoli več ne bom popolnoma slepo podal v tako zahtevne projekte. V prihodnje bom zagotovo sam tisti, ki bom kreiral sestavo moštva. Dejstvo pa je, da pred sezono nisem poznal scene serie B, predvsem pa zaradi specifičnosti razmer v klubu zavestno nisem
posegal v sestavljanje moštva. To potezo danes ocenjujem kot davek, ki sem ga moral in ga še vedno plačujem za vstop na določeno prizorišče, zavedajoč se, da brez tveganja ni uspeha. Vsekakor pa je moje delovanje v Italiji ena največjih življenjskih izkušenj.“
Kako sodelujeta z Alanom, kako imata porazdeljen delokrog?
„Odnos z Alanom je na najvišji možni ravni. V tem trenutku sem z njegovim delom toliko bolj zadovoljen, saj je naš prvi vratar, 19-letni Luca Morassi te dni prejel poziv v U21 futsal reprezentanco Italije. Resnično priznanje za naš klub in spodbuda za delo naprej.“
Kakšne ambicije ima klub?
„Klub je začel udejanjati klubsko politiko, ki bazira na igralcih iz regije Venezia Friuli Giulia. Zadnja leta se je tem fantom prilepilo etiketo, da niso sposobni preseči regijskega okvira, sami pa smo večkrat to sezono to demantirali. V klub so me pripeljali predvsem z namenom, da se spremeni ta mentaliteta, kar je vsekakor zahtevna naloga, vendar sem prepričan, da smo vsi skupaj na pravi poti in da nam bo uspelo. V klubu je letos prvič osnovana tudi sekcija u21, kar povsem sovpada z mojo filozofijo, da prihodnost temelji na mladih. Moram reči, da so v klubu zadovoljni z mojim delom, saj so mi v decembru kljub ne preveč bleščečim rezultatom dali možnost dolgoročnega sodelovanja, vendar sam sem ocenil, da je potrebno počakati na konec sezone in potem bomo vsi skupaj vse dobro preanalizirali in videli kako in kaj naprej.“
Kako vam uspe vse usklajevati, družina, služba, klub...?
„Trenutno sem v življenjskem obdobju, kjer je obratomer nenehno v rdečem polju. Zagotovo se tako ne da vztrajati v nedogled. Zato bom počakal na konec sezone, potem pa bom ocenil katera je tista moja prava osebna pot za prihodnost. Pustimo se presenetiti!“
