"Proti Čehom ne rabimo motiva, kvalifikacije še niso pozabljene!"

»Ne. Tega sploh ne bo treba napisati. Vsak od nas dobro ve, kaj se je zgodilo. Tako tisti, ki so bili ali pa niso bili. Vsi so dobro videli, kakšno smolo smo imeli. Zagotovo bo še toliko večji motiv, da jih premagamo, saj imamo neporavnane račune z njimi.«

»Vemo, kaj je naš cilj. Želimo rezultat, ki nas pelje na evropsko prvenstvo,« odkrito pove kapetan Slovenije Igor Osredkar, ki ga v soboto čaka še zadnja tekma v kvalifikacijah za Euro 2016.

Naša izbrana vrsta ima po dveh srečanjih 6 točk, s Čehi se odloča o prvem mestu in direktnem preboju med evropsko elito.

Vse reprezentance bivate v istem hotelu. Srečujete se v dvigalu, v avli.
»Srečujemo se, a pravih pogovorov in pozdravov ni. Če že kdo pozdravi, odzdraviš, prijatelji pa nismo. Oni so naša konkurenca!«

Se čuti pritisk?
»Pritisk, ki ga nosimo na sebi, je pozitivne narave. Naložili smo si ga kar sami s temi našimi dobrimi rezultati. Apetiti rastejo. Vemo tudi, da so pričakovanja visoka, javnosti ne zadovolji več 2. ali 3. mesto. Razvadili smo jih, nenazadnje smo bili med osem najboljših ekip v Evropi, osvojili smo prvo zmago in prve točke na evropskem prvenstvu.«

Slišati je, da ste prava ekipa.
»Smo prava klapa. Nismo le ekipa na terenu, ampak tudi takrat, ko je tekme ali treninga konec. Precej se družimo, igramo poker ali bilijard ter pikado. Smo prijatelji, ne pa da bi se po treningu vsak zaprl v sobo, srečevali pa bi se le na obrokih.«

Ste razmišljali, da na vrata slačilnice pred tekmo s Čehi napišete številko 61? Toliko sekund je reprezentanco pred tremi leti ločilo do nastopa na svetovnem prvenstvu. Usodni so bili prav Čehi.
»Ne. Tega sploh ne bo treba napisati. Vsak od nas dobro ve, kaj se je zgodilo. Tako tisti, ki so bili ali pa niso bili. Vsi so dobro videli, kakšno smolo smo imeli. Zagotovo bo še toliko večji motiv, da jih premagamo, saj imamo neporavnane račune z njimi.«

Torej brez dodatne motivacije?
»Vsaka tekma v dresu Slovenije, pa naj bo prijateljska ali pa tekmovalna, je zgodba zase, motiv za igranje v dresu z državnim grbom ni potreben. Če kdo slučajno rabi motiv, potem je čas, da se poslovi. Sam pri igranju za reprezentanco s tem nisem imel nikoli težav, na klubskem nivoju pa. To priznam.«

V dresu Slovenije zabijate gole, vodite igro in zbirati nastope. Danes ste dosegli še 50. gol za Slovenijo.
»Nikoli nisem razmišljal o tem. Te številke so impresivne. Kot deček sem si želel uspeti, pa naj si bo to v nogometu ali futsalu. Hotel sem do reprezentance, kar je najvišje, kar lahko dosežeš. Nisem pa mislil, da bom kdaj najboljši strelec reprezentance. Ob takih asih, ki so kadarkoli nosili dres Slovenije. To je resnično izjemna čast in priznanje. Počasi se zavedam, kaj sem storil. A na lovorikah se ne spi. Sem tip igralca, ki vedno teži k boljšemu. Če ne bo poškodb, je vse mogoče.«

Od leta 2005 ste v reprezentanci. Učili ste se od številnih kapetanov. Kaj ste vzeli za svoje?
»Od vsakega nekaj. Od enega sem se naučil, kako biti vodja na igrišču, od drugega, kako voditi ekipo izven terena. Spoznal sem tudi, kakšen mora biti odnos med kapetanom in selektorjem. Bistvena je komunikacija, da si njegova podaljšana roka na terenu. Znati je treba tudi vzpodbuditi soigralca, ko mu ne gre. Ne da ga zatreš, dvigniti ga je treba!«