1. SFL je precej nepredvidljiva, pa tudi izenačena, priča podatek, da smo dobili že 5. prvaka v zadnjih petih letih. Leta 2006 so se veselili v Zagorju, potem v Tolminu (2007), sledila je sezona Gorice (2008), nov slavje Puntarja (2009 – edini, ki je ponovil naslov), potem pa sezona Oplasta (2010), da krog zaključila Litija (2011).
Sezona 1. SFL je končana, največ veselja imajo v Litiji, kjer so osvojili tri lovorike, z narejenim so lahko še kako zadovoljni v Tolminu in Rogatcu. V večini ekipi konkretna priložnost za mlade igralce.
Od Zagorja do Litije
Da je 1. SFL precej nepredvidljiva, pa tudi izenačena, priča podatek, da smo dobili že 5. prvaka v zadnjih petih letih. Leta 2006 so se veselili v Zagorju, potem v Tolminu (2007), sledila je sezona Gorice (2008), nov slavje Puntarja (2009 – edini, ki je ponovil naslov), potem pa sezona Oplasta (2010), da krog zaključila Litija (2011).
Dobovec Trgovine Jager najboljši v gosteh
Trenerje so menjali v Kobaridu, Izoli ter Sežani. Še pogled na redni del: Litija je premogla najboljši napad (98 doseženih zadetkov), najboljšo obrambo (41 prejetih zadetkov); Puntar je zbral v 21 krogih 4 poraze (najmanj od vseh). Doma je največ točk zbral Dobovec Trgovine Jager (25), v gosteh pa je bila najbolj uspešna Litija (24). Igor Osredkar pa je v petek ob koncu sezone prejel iz rok predsednika KMN pri NZS in podpredsednika NZS mag. Radeta Mijatoviča priznanje za najboljšega strelca (21 zadetkov).
Litija je pod taktirko trenerja Tomija Horvata (ob debiju na klopi je segel po treh lovorikah!) segla po naslovu državnega prvaka. Prvega po letu 2005 in že osmega v 16 sezonah. Ekipa je napram lani doživela nekaj sprememb- prišel je nov trener, ekipo je okrepil mladi Alen Fetič, odšla pa sta Miha Osojnik in Gorazd Drobnič. Vsi Litijani pa so bili bogatejši za grenko izkušnjo minule sezone. Letos jim je uspelo. V tem hipu, ko je slavje končano, bo potrebno razmisliti o ekipi, ki bo Slovenijo zastopala v Evropi v ligi prvakov. Gorica, Puntar in Oplast so postavili visoke standarde, navsezadnje pa je v lasti Litije še vedno tudi najboljša uvrstitev (8. mesto iz sezone 2004/05).
Puntar je še enkrat več potrdil in vsem pokazal, kaj pomeni sistemsko delo in dajanje priložnost mladim igralcem. V Puntarju je do prave priložnosti prišel Borut Ručna, svoje kvalitete je potrdil Aljaž Laharnar, izkazali so se Tilen Štendler, Dražen Žarič in Anže Širok, junak polfinala je bil Žiga Vidič. Kristjan Čujec pa je vmes celo odšel v Španijo na preizkušnjo k polfinalistu državnega prvenstva! V Tolminu se zavedajo, da je delo z mladimi prava (in edina) pot, zato bodo nadaljevali po začrtani poti, pričakovati pa je, da to delo nadaljuje uigrani dvojec Matej Kavčič – Miran Rejec.
V Kobaridu so branili naslov, a ostali brez vsega. 3. mesto je bolj tolažilna nagrada, zadnja tekma, predvsem zadnji polčas, pa pot, po kateri bi se moralo igrati in boriti ves čas. Ekipa je sredi sezone ostala brez trenerja Zorana Teska, poslovil se je tudi Urban Bajc, kljub tem so mnogi, tudi domači igralci, prepričani, da niso bili nič slabši kot leto poprej. Primož Zorč celo doda, da so bili letos manj lačni uspeha kot pred letom dni v finalu proti Puntarju. Več so v Posočju pričakovali tudi od pokala, kjer pa so se poslovili že v četrtfinalu.
Dobovec Trgovine Jager je lahko povsem zadovoljen s sezono, ki jo je konec. Z domačim kadrom in domačim trenerjem so segli do 4. mesta, izkazali pa so se v mlajših selekcijah, kjer so pod taktirko bratov Mordej in trenerja Aleša Poredskega postali prvaki v U18 in U21 dnevnik Ekipa. Prav ta dva naslova sta dokaz, da je ta konec Slovenije neusahljiv vir talentov, povrh vsega pa so se izkazali kot dobri gostitelji na turnirju U21.
Na 5. mestu so sezono zaključili igralci Tomi Press Bronxa, ki so od sezone pričakovali precej več. Vsaj v državnem prvenstvu. Še posebej če vemo, da so se pozimi precej okrepili, a imeli kar nekaj smole. Nekaj zavoljo pravil (Mitja Mihelič ni smel igrati mesec dni), nekaj pa zaradi poškodb (Rok Grželj). Sezono so škofjoti rešili v slovenskem futsal pokalu, kjer so prišli v finale, povrh vsega so dostojno organizirali finalni turnir pokalne četverice, povrh vsega pa so prav Bronxi s svojim vodstvom pod taktirko predsednika in futsal fanatika Željka Staniča postavili nov mejnik v obiskanosti tekem 1. SFL – derbi z Izolo si je v 7. krogu (29.10. 2010) ogledalo kar 2000 gledalcev!
Casino Safir je uresničil, kar je napovedoval: »Le obstanka si želimo!« so dejali uvodoma in to jim je uspelo. Četudi je bilo kar nekaj nesoglasij pred začetkom sezone, pa tudi uvod v tekmovanje ni bil dober. Ceno je uvodoma plačal trener Dušan Novak, ki ga je nadomestil Igor Antič, Novak pa se je potem vrnil v vlogi športnega direktorja, a potem odšel za trenerja v Izolo. Safirji so si 1. SFL pribrcali v končnici, bili pa so tudi med štirimi v pokalu.
Izolani so upali, da jim bo uspelo, a so se ušteli. V rednem delu ni šlo, v končnici za obstanek pa so naprej klonili proti Nazarju Glin, potem pa še proti Benediktu. To je bila klavna sezona za Primorce, ki so z velikimi apetiti začeli, a imeli obilo smole, svoje pa je uvodoma naredila še neuigranost. Najprej se je poslovil trener Sandi Likar, potem še igralci, vmes je bil trener Novak, na koncu pa Valter Lakošeljac. Futsal v Izoli je na razpotju. Poletje prinaša odgovore o prihodnosti.
Sevnica se je poslovila od 1. SFL. Na nek način je bilo to pričakovano. V mestu ob Savi, kjer so leta 1998 slavili naslov prvaka, so se odločili, da priložnost ponudijo mladim asom (iz lanske ekipe U21), ob tem pa se zahvalijo starejšim igralcem. Za to delo je bila trenerju Mitji Jontezu izrečena popolna podpora, z delom pa bo nadaljeval v novi sezoni, ko želijo v Sevnici nemudoma nazaj v 1. SFL.
