31-letni Peter Ortar je letos postal prvak 2. SFL, z ekipo Casino Safir Divača se je uvrstil v 1. SFL. Peter obobžuje šport, navdušuje pa se tudi nad umetnostjo. Po novem ga pot vodi na Štajersko.
31-letni Peter Ortar je letos postal prvak 2. SFL, z ekipo Casino Safir Divača se je uvrstil v 1. SFL. Peter obobžuje šport, navdušuje pa se tudi nad umetnostjo. Po novem ga pot vodi na Štajersko.
Pogovor smo začeli pri sezoni, ki je za safirje končana.
»Cilji so bili zastavljeni že pred sezono, želeli smo v 1. SFL. Prvo mesto v 2. SFL je velik uspeh ter pokazatelj, da smo v klubu dobro delali. Zato smo tudi zasluženo na prvem mestu. Sezona je bila težka, vendar uspešna, saj imamo zelo dober tim. Ko sem prišel v Divačo, je bil klub stabilen drugoligaš. Po kvalifikacijah smo se prebili v najmočnejšo slovensko ligo in mislim, da sem veliko doprinesel k temu uspehu, ter tudi k solidnim igram v drugi ligi. Svojo nalogo sem dobro opravil. Seveda pa je futsal timski šport in najbolj pomembna stvar je, da ekipa drži skupaj in deluje kot celota.«
V rednem delu ste bili suvereni.
»Najtežje je bilo na prvi finalni tekmi v Divači, kjer sem vedel, da moram ostati nepremagan. Izteklo se je dobro z rezultatom 5:0, v veliko oporo mi je bila moja punca Ines, ki me zelo podpira pri moji futsal poti. Naslov prvaka smo potem bučno proslavili. Predsednik kluba je najel avtobus, na katerem smo se zelo zabavali, nato smo odšli v gostišče, kjer so se nekateri soigralci poizkusili v peki pic, zabavo pa so nam popestrili tudi naši odlični navijači.«
Peter še ni rekel zadnje:
»Želim postati državni prvak! Kje bom igral? Ne vem, je še malo prezgodaj govoriti o tem, več bo znano konec junija.«
Vse je začelo z usnjeno žogo.
»Nogomet sem začel igrati pri petih letih z brcanjem žoge pred blokom v Ljubljani, kjer smo takrat stanovali. Kot vratar sem svojo nogometno pot pričel pri ŠD Turbo M, kjer sem osvojil prvo trim ligo in prvi turnir, oboje v prvem poizkusu. Nato sem nastopil za člansko ekipo MNK Metropola.«
Od tod izvira zanimiva anekdota.
»Bil sem hišnik pri Športnem društvu Triglav, kjer so se odvijali treningi MNK Metropol, ki sem jih budno opazoval. Nekega dne so ostali brez vratarja, trener me je prosil, če jim priskočim na pomoč .Tako se je začela moja futsal pot, ki me je kasneje vodila v Hrastnik, Zagorje, Ljubljano in Divačo.«
Peter tudi pove, zakaj ravno vratar:
»Vratar sem zato, ker sem poglavar obrambe, nosim veliko odgovornost, rad sem glavni.«
Poleg športa se Peter udejstvuje tudi v umetnosti.
»Študentsko delo pri slikarju Zmagu Modicu, kot njegov pomočnik, mi je vzpodbudilo strast do slikanja. Kmalu sem razvil sposobnosti, ki so najbolj doma v mešanici stilov med klasično in abstraktno umetnostjo. Rodila se je prva razstava, moj prvi javni nastop.«
Naš sogovornik je združil šport in umetnost. Kako?
»Futsal in slikanje mi pomenita veliko, oboje sem združil v Slovenski reprezentanci umetnikov. Naš največji uspeh je tretje mesto, ki smo ga dosegli na Evropskem prvenstvu umetnikov na Dunaju, ki je bil uvod evropskega nogometnega prvenstva 2008, za reprezentanco nastopajo nekatera znana in uveljavljena imena Tomi Meglič, Esad Babačič, Miha Guštin,Vlado Škafar, Matjaž Pikalo in drugi,« zaključi Peter, ki ga življenska pot po novem vodi v Celje.
