Stane Damiš je v svetu malega nogometa in futsala priznano ter cenjeno ime. Tokrat v svojem zapisu o slovenskem futsal pokalu.
Prihajajoči teden je rezerviran za tekme osmine finala 16. slovenskega pokala, zato se tokrat vračamo v njeno zgodovino, bolj točno v prvo pokalno sezono 1995/96. V njej so slavili Litijani, ki so nastopali za Inženiring Šarbek, v finalu 25. maja 1996 pa so v Tolminu premagali takratnega celjskega medobičinskega ligaša Orkan iz Zbelovega s 6:2. Zadeli so Andrej Vrhovec dvakrat, Igor Čarman, Mito Kos, Zoran Tesko in Darko Fele po enkrat. Sodila sta Božo Tabar iz Portoroža in Ivan Žunič iz Kranja, delegat pa je bil domačin Dušan Bezjak.
Tekme osmine finala so bile 19. in 20. aprila 1996, na njih je bilo doseženih 69 golov iz igre, trije pa s kazenskih strelov, ki so odločili o enem četrfinalistu. Sodniki so izrekli 14 rumenih in 3 rdeče kartone, ki pa so bili vsi posledica drugega rumenega kartona istih igralcev na tekmi. Prvo srečanje je bilo odigrano v Murski Soboti, kjer je takratni državni prvak Mila Juventus iz Šentjurja napolnil mrežo moštva Keb Beltinci z izidom 9:2. Prvi strelec v zgodovini pokalnih slovenskih tekmovanj je bil gostujoči igralec Janko Dolenc, sicer doma iz Selnice ob Dravi, gostitelji pa so kmalu za njim izenačili po natančnem strelu Franca Sušca. Novo vodstvo za Šentjurčane, ki ga niso več izpustili, je pristreljal sedanji reprezentančni selektor Andrej Dobovičnik, v nadaljevanju pa je trikrat zadel Vidmar, po enkrat pa (ponovno) Dolenc, Kovačič, Štravs in Cepuš. Sodila sta Klinc z Lancove vasi in Kuzma iz Tišine, njuna beležka pa je ostala prazna, saj nista pokazala nobenega kartona. Delegat je bil Stajnko iz Maribora.
Uro kasneje sta se začeli srečanji v Litiji, kjer je gostoval koprski Čips San Carlo (Tutti Frutti) in v Škofji Loki, kjer sta se pomerila Alples Sport Fit (Domel) iz Železnikov in Poetovio. V litijski športni dvorani so zmagali gostitelji 7:4. Čeprav so prvi zadetek dosegli Koprčani, so Litijani večino dela so opravili že v prvem polčasu. Po dvakrat sta bila natančna Fele in Andrej Vrhovec (tudi najboljši strelec sezone v pokalnem tekmovanju), po enkrat pa Barbek in Tesko. Domačo mrežo sta po dvakrat zatresla Jakomin in Kavalič. Litijsko moštvo je vodil Dušan Razboršek, koprsko pa Dušan Tešič. Sodila sta Kolobarič in Audič iz Hrastnika. Tekma na Podnu je pripadla Ptujčanom, končni rezultat pa je bil 6:5. Junak večera, ki sta ga sodila Raukovič iz Velenja in Mohor iz Kranja, je bil trikratni strelec Boštjan Bezjak.
Naslednji dan (v soboto) so bila na sporedu ostala štiri srečanja. Moralo bi jih sicer biti pet, vendar pokalni prvak novogoriške medobčinske nogometne zveze Puntar ni odpotoval v Ljutomer (tekmo je neslavno predal!), zato se je Interier MF neposredno uvrstil v četrtfinale. Derbi prve pokalne etape v zgodovini slovenskega futsala je bil v ljubljanski hali Tivoli. Nad »derbijem« je bilo čutiti razočaranje že ob prihodu v nekdanjo lepotico med dvoranami, saj je bilo poleg uradnih oseb in obeh ekip v njej - reci in piši natanko pet gledalcev. Sodila sta Štefan Tivold in Novica Petrovič, ki se je na srečanje v izogib gneči (!) na tivolskem parkirišču pripeljal z mestnim avtobusom, za katerega je po tekmi tudi dobil povrnjena takratna dva zelena žetona. Zato pa sta brez povrnjenih stroškov zapustila Tivoli glavni sodnik iz Kranja in delegat Stanko Šoštarič s Ptuja. Varovanci Željka Pijetloviča so dvakrat vodili, zadela sta Jože Čož in Stikovič, Mariborčani pa so jih obakrat ujeli (strelca sta bila Brunšek in Rožman). O napredovanju so odločale šest metrvoke. Kot smo že poročali, se je izkazal mariborski vratar Marko Pungatnik, saj je njegova mreža ostala nedotaknjena. Strele so zapravili Tanko, Beno Čož in Kopčič, na drugi strani pa so zadeli Copot, Lepenik in sam Marko Pungartnik.
Z visoko zmago (8:3) se je odrezal kasnejši finalist Orkan, za katerega je Janez Svetelšek kar petkrat zatresel mrežo ptujskega predstavnika Bistro Špic. Ljubljanska Pavka je v gosteh izločila Slovenske gorice, čeprav je njihov napadalec Neuvirt zabil hat trick. Za goste je bil dvakrat natančen Slaviček, po enkrat pa Stele, Janežič, Centa, Macanovič in Tomi Kostič, ki je poleti pompozno prestopil k Mizarstvu Krošelj v Sevnico v paketu z Dobovičnikom, Dolencem, Ristevskim, vraatrjem Verbotnom in reprezentančnim selektorjem Razborškom. Pravo ponižanje je doživel tisto sezono tretje uvrščeni v prvi slovenski ligi Marmor Hotavlje, ki je pod novogoriškim balonom prejel kar devet golov s Hlapi. S tem katastrofalnim porazom so nekompletni Škofjeločani pokazali nekorekten odnos do pokalnega tekmovanja, ki je bilo prvo sezono odigrano šele po končanem državnem prvenstvu. Sicer pa se je v Novi Gorici najbolj izkazal trikatni strelec Kocjančič, po dvakrat sta bila uspešna Grgič in Radosavljevič, po enkrat pa Žbogar in Bizjak.
vsi izidi osmine finala 1995/96:
Keb Beltinci – Mila Juventus 2:9 (2:3), Inženiring Šarbek – Čips San Carlo 7:4 (3:1), Alples Sport fit – Poetovio 5:6 (2:3), Šanpier Hlapi – Marmor Hotavlje 9:0, Slovenske gorice – Pavka 5:7 (2:3), Vuko Elektro Rogič – Carioce Žiga Stella 2:5 (2:2, 1:1), Orkan Zbelovo – Bistro Špic 8:3 (2:0); prost Interier MF
Tekst: Stane Damiš
Foto: Fotomontaža iz knjige 25 let malega nogometa v Sloveniji (1984-2009)
