Stane Damiš je v svetu malega nogometa in futsala priznano ter cenjeno ime. Tokrat v svoji seriji zapisov o futsal ligi prvakov
Zadnji aprilski konec tedna je bil v dvorani Pavilhao Atlantico v Lizboni odigran finalni turnir devetega evropskega futsal pokala državnih prvakov. Nova prvakinja stare celine je postala domača Benfica, ki je pot na vrh zaorala v Tolminu. Evropske naslove so doslej petkrat osvojili španski klubi, dvakrat Rusi, po enkrat pa Belgijci in Portugalci. Slovenski prvaki so se enkrat uvrstili med najboljših osem (Litija), dvakrat pa med šestnajsterico evropskih velikanov (Gorica in Puntar Casino Safir).
Zgodovina evropskih klubskih tekmovanj pa sega precej več let nazaj. Do sezone 200/01, ko je Uefa izvedla prvo uradno, so na neuradnih tekmovanjih zmagali španski Boomerang Interviu (leta 1992), Marsanz Torrejon (1994), Dina Moskva (1995, 1997 in 1999), BNL Roma (1996), CLM Talavera Toledo (1998) in španska Caja Segovia (2000). Leta 1993 ni bilo tekmovanja. Segovia je bila zadnja zmagovalka v seriji turnirjev, ko so potekali “samo” pod okriljem Uefe. Na domačem igiršču je v finalu premagala BNL Romo s 4:1, tretja je bila Dina iz Moskve, četrti zagreški Glama Brijeg, peti Sporting iz Lizbone, šesta pa češka Viktorija Žižkov. Najboljši strelec je bil član zmagovalne ekipe Daniel, ki je v finalu dosegel hat trick in praktično sam premagal Italijane. Segovia se je s tem uspehom rehabilitirala za poraz v polfinalu takratnega domačega prvenstva, ki je pripadlo moštvu Playas de Castellon. To pa je bila že napoved za naslednjo sezono v “uradni” Evropi.
Castellon je podobno kot pred dnevi Benfica začel zmagoviti pohod v Sloveniji. V šesti skupini prvega kroga je zmagal v Litiji. Zanimivo je, da so Španci ugnali Liitjane s povsem enakim rezultatom kot Portugalci v minuli sezoni Tolmince (4:2). Takratno tekmovanje je potekalo samo v dveh delih. Prvi je štel osem skupin s tremi klubi, zmagovalci vseh skupin pa so se uvrstili na finalni turnir osmerice. Tam so v prvi skupini nastopili Roma Lamaro, MNK Split 1700, Sporting Lizbona in Kaskada Gračanica, v drugi pa belgijski Action 21 Charleroi, poljski Claerex Chorzow, CSO Montage iz Budimpešte in Playas de Castellon. V polfinale so napredovali Belgijci in Hrvati, ter Portugalci in Španci. Na prvi tekmi je Action izločil Dalmatince z rezultatom 8:3, na drugi pa je bil Castellon boljši od Sportinga s 4:0. Ko je bilo pričakovati izenačen finale, so Španci pometli tudi z Belgijci. Za zmago 5:1 so zadeli Lorente (2.), Javi Rodriguez in Joan (oba v 19. minuti), Alemao (32.), tik pred koncem pa še enkrat Javi Rodriguez.
V istih ritmih se je odvrtela druga uradna evropska sezona. V njej je nastopilo 30 klubov, torej šest več kot prvo leto. Prav tako so bili v prvem delu razvrščeni v osem skupin, v drugi del pa so napredovali zmagovalci. Le-ti pa so se pomerili na dveh ločenih polfinalnih turnirjih, ki mu je sledil še tretji del, v katerem sta bili na vrsti dve finalni tekmi, po sistemu ena doma in v gosteh. Na polfinalnem turnirju v belgijskem Charleoriu so poleg gostiteljev nastopili ruski Norilsk Nikel z našim Miletom Simeunovičem, hrvaški Split Gašperov in španski Interviu Boomerang. Slednji je na igrišču zbral tri zmage, vendar se zaradi neverjetne napake za ta tekmovalni nivo ni uvrstil v finale. Tekmo proti Norilsku je dobil 11:3, toda nastopil z Orolo, ki je imel dva rumena kartona, zato je za zeleno mizo ostal brez zmage. Gostitelj drugega polfinalnega turnirja je bil italijanski Frupile Prato, ki je v prvem delu izločil tudi Litijane. Prvo mesto v Pratu je osvojil Playas de Castellon, nastopila pa sta še Šahtjor Doneck in KMF Niš. Prvi finale v Belgiji se je končal z remijem, zadela sta Vander Carioca (26.) in Mohamemed Boukamir (33.). Povratno srečanje je pripadlo Castellonu s 6:4. Španci so povedli 3:0, v drugem polčasu pa trepetali za zmago, saj je Andre z dvema zaporednima zadetkoma sedem minut pred koncem izid znižal na 4:5. Naslov je ubranil Alemao v 38. minuti z odločilno šesto žogo v belgijski mreži. Le nekaj dni po slavju je Castellon izpadel v polfinalu španskega prvenstva proti Boomerangu. Tekmeca sta najprej oba zmagala doma z enakim izidom 7:3, na tretjem polfinalu pa Boomerang kar z 9:2. Boomerang, s katerim se je statistično tudi začela pisati evropska klubska zgodba, je dobil peto finalno tekmo proti El Pozu, naslednjo sezono 2003/04 pa se je že povzpel na evropski vrh. Tega so se kasneje dotaknili Action 21 Charleroi (2004/05), ponovno Boomerang (2005/06), Dinamo Moskva (2006/07),Viz Sinara Ekaterinburg (2007/08), španski Inter Movistar (2008/09) in pred dnevi po drugem podaljšku Benfica.
Tekst: Stane Damiš
Foto: Fotomontaža iz knjige 25 let malega nogometa v Sloveniji (1984-2009)
