»Razlika med prvo in drugo ligo je ogromna. Prve štiri ali prvih pet ekip je razred zase. Drugače pa sem se naučil, da ne moreš kar naključno 'uleteti' v novo moštvo in upati na najboljše.«
Nikola Jandrić je v lanskem prvenstvu za kratek čas izkusil prvoligaški parket, po izolski zgodbi pa se je vrnil v Velike Lašče, ki se letos borijo za sredino drugoligaške lestvice. Na zadnji tekmi, kjer je Nikola dosegel tri gole, so bili zelo blizu presenečenja proti drugouvrščenim Slovenskim Goricam, a je na koncu zmanjkal zadetek.
Lansko leto ste igrali v prvi ligi z Izoli, danes pa ste pri Velikih Laščah. Kakšni so spomini na prvoligaške tekme?
»Ekipo je takrat vodil Dušan Novak, ki me je že od prej poznal. Poklical me je, če bi prišel igrati. Poskusil sem, a ni steklo. Nismo se uskladili tudi glede prevoza. Ta zgodba je trajala kakšen mesec, potem pa se je vse skupaj končalo. Tudi trenerja so nato kmalu odrezali.«
Kakšna izkušnja je bila Izola?
»Razlika med prvo in drugo ligo je ogromna. Prve štiri ali prvih pet ekip je razred zase. Drugače pa sem se naučil, da ne moreš kar naključno 'uleteti' v novo moštvo in upati na najboljše.«
Nato ste se vrnili nazaj, kako si to doživljal?
»Že ko sem v Laščah rekel, da grem v Izolo, so mi pustili proste roke. Dejali so mi, da sem vedno dobrodošel nazaj. Po zaključeni zgodbi v Izoli sem poklical vodstvo, ali so me pripravljeni sprejeti. Bili so veseli. Nogomet imam rad, v njem ne iščem zaslužka.«
Ste mogoče imeli tudi kakšne druge možnosti?
»Niti ne.«
Je pa zanimivo, da ste v svoji karieri igrali praktično na vseh pozicijah. Začeli ste z nogometom, nastopili tudi kot vratar, nazadnje igrali kot vezist …
»Res je, skoraj vse pozicije sem poskusil. Začel sem z velikim nogometom. Do devetnajstega leta sem bil celo vratar, mali nogomet pa sem igral ves čas. Na eni tekmi je bilo premalo igralcev in zato sem moral jaz v polje. Pritegnila me je igra, nastopil sem tako v vezni liniji kot v napadu, na koncu pa sem se najbolj našel v malem nogometu.«
Kakšno je trenutno stanje malega nogometa v Velikih Laščah?
»Na začetku smo igrali slabo. Imeli smo težave, potem je šlo boljše. Je pa res, da je sredi sezone težko narediti nek zmagovalen preskok. Precej so nas zdesetkale poškodbe. Liga je konkurenčna. Vsak lahko premaga vsakega. Vuko je sicer razred zase, pri preostalih pa je večinoma odvisno od dnevne forme. Zato je liga sila zanimiva.«
To verjetno dokazuje tudi dejstvo, da ste bili na zadnji tekmi proti Slovenskim Goricam precej blizu presenečenja?
»Slovenske Gorice so doma neugodna ekipa. Vedeli smo, da bo težko. Šli smo odigrat po naših najboljših močeh. Pridružila sta se nam tudi dva igralca iz ekipe U-21, eden se je med dvobojem poškodoval. Vemo, da imamo določene kvalitete, žal se nam na koncu ni izteklo najboljše.«
Dosegli ste tri zadetke, kako ste zadovoljni s svojo predstavo?
»Odlično, glede na to, da sem še nekoliko prehlajen. Upam, da se forma dviguje. V naslednjem kolu nas čaka super tekma. Upam, da bo veliko navijačev. Z Vukom smo letos dvakrat igrali, obe srečanji sta bili pestri in tudi tokrat verjamem, da bo zanimivo.«
Se vam zdi, da ima v Sloveniji nogometaš, ki mogoče igra za drugoligaša in ima velik talent, denimo kot Dejan Bizjak, dovolj priložnosti, da ga opazijo večji klubi ali ne?
»Težava je, da imaš ob prihodu v nov klub, to govorim iz lastnih izkušenj, malo časa, da se vklopiš v ekipo. Težko daš vse od sebe. In če takoj ne pokažeš vsega, te lahko odpišejo oziroma mislijo, da ne boš pokazal tega, kar si dal videti v prejšnjem klubu. Pri Bizjaku je bilo drugače. Celotna igra Sevnice je slonela na njem, kar se tudi pozna na rezultatih ekipe, odkar je odšel v tujino.«
Kako vidite svojo prihodnost?
»Letos v prvenstvu ostajajo še štiri tekme. Poskusili jih bomo odigrati po najboljših močeh. Nekih konkretnih ciljev nimam. Končujem tudi fakulteto, tako da sem nekje v prelomnih letih. Opcije so odprte, sproti bomo videli kako in kaj.«
Tekst: M.P.
Foto: D.P.
