Mile Simeunovič ima cilj: s 1. mestom prebuditi Maribor

»Zdrav sem. Pazim pa na hrano. Lani sem bil dvakrat poškodovan. Najprej prepona, potem še koleno. Zdaj je dobro. A v mojih letih rabiš petkrat več časa, da prideš na nivo, kjer si bil poprej.«

»Vidi se, da začenjamo novo zgodbo, pred nami je še precej zadev. Nismo še uigrani, rabimo čas. Verjamem, da smo na pravi poti,« pravi Mile Simeunovič, ki je letos poleti dres Dobovca Pivovarne Kozel menjal za mariborskega RE/MAX.

Državno prvenstvo se je začelo, pet krogov je za nami.
»Nekaj igralcev še rabi, da pride ujame pravi nivo forme. Pri tem jim mora pomagati ekipa. Sam ne moreš nič. Tudi če si najboljši, brez ekipe ne moreš zmagati. Rabiš jo. Ko ta igra dobro, se potem izpostavi tudi posameznik.«

Moštvo je praktično sestavljeno na novo.
»Naše moštvo precej stavi na prekinitve. Da bi se videlo, kaj delamo in kaj počnemo, pa rabimo vsaj tri mesece. Potem bomo lahko dosegali tudi lahke gole iz prekinitev. Ne smemo divjati gor in dol. Tak način igre nam ne ustreza. Če bomo igrali tako, potem ne bomo zbrali veliko točk.«

Zavoljo neuigranosti vam ustreza sistem tekmovanja. Ki dovoljuje tudi kak kiks.
»To je res. Ob lanskem sistemu s parimi napakami hitro ostaneš brez končnice. Zdaj si lahko tudi 6.,7. ali 8. in napreduješ. A ne smemo tako gledati na to. Maribor mora biti prvi ali drugi. To mora biti naš cilj, da smo do novega leta na vrhu. Maribor si kaj drugega niti dovoliti ne sme.«

Zakaj?
»Ko sem prišel v Maribor, sem si to zamislil v glavi. Želimo si, da bi s takimi dobrimi rezultati privabili gledalce. Zanima nas njihova reakcija. Če bomo na vrhu, imam občutek, da se bo zbralo precej ljudi!«

In dodaja:
»Po 18 letih spet igram v velikem mestu, kar Maribor je. Prej sem v tako velikem mestu igral za Vuko Ljubljana v sezoni 1996/97. Želim si, da nam uspe. Če nam bo, to ne bo dobro za Mileta ali Maribor, ampak za slovenski futsal.«

Zakaj ste se odrekli lige prvakov in odšli iz Dobovca?
»Nihče normalen ne bi zapustil ekipe Dobovca, kjer je bilo vse uigrano in pripravljeno. Niti ne trening mi ni bilo treba, dejansko bi igral tekme, na terenu pa spal. Ne bi se trudil toliko, na tekmi bi dodal, kar bi bilo treba. V Mariboru se moram truditi, vlagam energijo. Začeli smo z ničle. Niti to ne, začeli smo iz minusa. Decembra vam bom povedal, kako smo bili uspešni.«

Še vedno pa ste aktivni v Futsal klubu Zavas.
»Nadaljujemo z lani začetim. Vodil bom ekipo U19, želimo korak višje kot lani. Odziv igralcev je dober, udeležba na treningu prav tako.«

Leta vam ne pridejo do živega.
»Zdrav sem. Pazim pa na hrano. Lani sem bil dvakrat poškodovan. Najprej prepona, potem še koleno. Zdaj je dobro. A v mojih letih rabiš petkrat več časa, da prideš na nivo, kjer si bil poprej.«