Mičo Martić: »Prihaja čas Slovenije!«

Mičo Martić je po uspešni igralski karieri se je dobro znašel tudi na trenerski klopi. Še več, danes je eden vodilnih futsal strokovnjakov. Prejšnji teden je gostoval v Sloveniji, kjer je predaval na seminarju za licenco Trener futsal UEFA B, strokovni delavec v športu 2.

Dobrodošli v Sloveniji. Kaj ste to pot predstavili našim trenerjem?
»Napadalne in obrambne sisteme ter tranzicijo, teoriji in praski. Vem pa, da so slovenski trenerji po znanju na precej visokem nivoju. Zato je šlo v tem primeru tudi za ponavljanje že vedenega. Razpravljali smo o detajlih, ki delajo v razlike v futsalu.«

In dodaja:
»Bistveno je, da je Nogometna zveza Slovenije organizirala to izobraževanje za Trener futsal UEFA Vaša trenerska delegacija je bila v številčni zasedbi tudi na seminarju v Belfastu. To je jasen dokaz, da vaša zveza precej pozornosti namenja izobraževanju, ki je najbolj pomemben del razvoja panoge in igre same.«

Panoga pa napreduje tudi zahvaljujoč vam, ki ste dejavni v futsalu.
»Živim v Zagrebu, delam s finsko reprezentanco. V prihodnjih dneh pa naj bi postal trener Futsal Dinama.«

Kako pogosto ste v Skandinaviji?
»Ko je potrebno, se odpravim na Finsko. Temu dajem prednost. Na Hrvaškem je težko živeti le od futsala. Nekateri lahko, a je precej nesigurno. A je treba reči, da se tudi na tem področju situacija izboljšuje.«

Finci so futsal očitno sprejeli za svojega. Tudi po vaši zaslugi.
»Na severu Evrope je situacija specifična, saj imajo dve sezoni. Ko se aprila konča futsal sezona, se lahko začne nogometna. Najprej vsi igrajo futsal, potem nogomet. Po eni strani je to dobro, saj se zagotavlja masovnost. Po drugi strani pa ni dobro, ker se prekini futsal ritem in se igra nogomet. A kljub temu: futsal se razvija, velik poudarek dajejo šolanju trenerjev. V avgustu bo tudi na Finskem organiziran tam trenerski seminar, kot ga imate v Sloveniji.«

Zgodba zase pa je zagrebški futsal klub Dinamo, o katerem se govori po celi Evropi.
»Futsal zgodba se nadaljuje. Prišli so v prvo ligo, navijači pa imajo vsak dan bolj radi futsal. Prepričan sem, da se obeta s prihodom Dinama med hrvaško elito prava mala revolucija. Pričakujem, da bo na vsaki domači tekmi po 4000 navijačev. Klub se organizira, zdaj sledijo volitve, kjer šteje vsak glas, vsi člani kluba pa so si med sabo enakopravni. Navijači, ki so ustanovili ta klub, pozorno pazijo nanj, klub pa raste iz dneva v dan in se razvija. S takim načinom vodenja kluba pa želijo dokazati, da se lahko športni kolektivi vodijo tudi na ta način.«

V državnem prvenstvu je zavladal Nacional. Slovenska Split in Makarska sta ostala brez lovorike.
»Nacional, Split in morda za odtenek slabša Makarska so bile tri ekipe, ki so odstopale v pravkar minuli sezoni. Square je dober klub, trener Marinko Mavrović dobro dela, a jim še manjka, da bi bili povsem konkurenčni najboljšim. Makarska je prišla v končnico v malce čudnem stanju, poškodbe so naredile svoje. Povrh vsega so celo sezono igrali brez trenerja, čeprav so hoteli drugače. Armando Škorlić je kljub temu naredil dober posel. Na koncu, ko je bilo treba narediti korak, jim ni uspelo. Split je pustil dober vtis, a zmaguje tisti, ki je zabil več golov.«

Splitčani so po pokalnem finalnem turnirju menjali trenerja. Mate Stanković se je poslovil, prišel pa je Mladen Perica Štrla.
»Da, a to je trenersko življenje. Klub je rabil spremembo, da se igralce prebudi. Očitno so padli v neko rutino. Do neke mere jim je uspelo. Dober posel je naredil. Split je igral dobro. Imeli so svojo priložnost proti Nacionalu, a so jo nesrečno in nespretno zapravili.«

Kako bi ocenili igre in nastope slovenskega dvojca Alen Fetić&Igor Osredkar?
»Alen Fetić se je prebudil po prihodu Perice na klop Splita. Bil je med boljšimi igralci v končnici. Igor Osredkar je glavni igralec Makarske. Kot mi je povedal, je že podaljšal pogodbo, v Makarski se počuti zelo dobro. Ne dvomim, da bo Makarska tudi letos imela močno ekipo v novi sezoni. Vsekakor bo skušala vnovič zagreniti življenje Nacionalu in Splitu. Makarski manjka trener, ki se bo povsem posvetil temu poslu.«

Svojo besedo pa ste zastavili tudi za Roka Mordeja in Igorja Osredkarja.
»Iskali so vrhunske igralce. Predlagal sem take, ki so dobri in ki so lahko šli na pot. Nekaj bodo tudi zaslužili. Z dobrimi igrami na tem turnirju v Savdski Arabiji pa se potem odpira pot tudi v ostale države arabskega sveta, kjer ne manjka ramadanskih turnirjev.«

Kam gre evropski futsal?
»Lani sem ob spremljanju finala španskega državnega prvenstva trdil, da je to maksimum, kar lahko futsal ponudi. Potem pa pride letošnji finale, ki je ponudil še boljši, hitrejši in čvrstejši futsal. Bolj ali manj je jasno, da bo za naš spektakularni šport postal še bolj spektakularen. Tudi hrvaški futsal se razvija. Vsem nam pa je smerokaz španski futsal. Z velikimi koraki napreduje tudi ruski futsal.«

Kakšna je danes situacija na Hrvaškem?
»Malce smo zastali pri izobraževanju, to bo treba pospešiti. Imamo mlado reprezentanco, igralci šele zdaj prehajajo v zrela leta, a že imamo dobre rezultate. Upam, da se uvrstimo tudi na svetovno prvenstvo, stalno smo prisotni na evropskih prvenstvih. Dobri rezultati reprezentance za sabo povlečejo tudi klube, ki pa jih še manjka organiziranosti. Nekaj klubov še vedno dela preveč kampanjsko. Morda ne bi bilo slabo, da bi več klubov izpadlo in napredovalo v prvo ligo. Tako bi se liga hitro prečistila. Izpad v 2. ligo ne bi smela biti tragedija.«

Potem gre v detajle:
»Klubi imajo idejo, da bi menjali format 2. lige. Spremembe pa bi bile potrebne in dobrodošle tudi v pokalnem tekmovanju. Nekatere ekipe igrajo do finalnega turnirja po šest tekem, druge le dve.«

Pomembno vlogo pri razvoju panoge imajo mednarodna tekmovanja. Evropsko prvenstvo se vrača na področje nekdanje skupne države. Po Hrvaški je prihodnje leto na vrsti Srbija, leta 2018 pa Slovenija.
»Vesel sem, ker bo Slovenija gostila Euro. To je dokaz, da na tem področju obstajata velika naklonjenost in ljubezen do tega športa. Tradicija ni sporna, organizacijsko smo napredovali. Prihaja čas, ko bodo Slovenija, Hrvaška in Srbijo prišli do medalje. To se bo slej ko prej zgodilo. Zdaj še ni čas za to, Rusija, Portugalska, Španija in Italija so za nianso boljše. Bilo bi lepo, da bi bilo tako kot rokometu: te države se borijo do konca za medaljo.«

Tekst: D.P.
Foto: D.P./Futsal.si