Ljubomir Moravac se je moral zaradi izgube roke odpovedati sanjam o vratarski karieri, a je kljub temu ostal del nogometne zgodbe. Vratarske rokavice je zamenjal za sodniško piščalko, njegova zgodba je postal del Uefine kampanje »Equal Game«.
Dobro leto in pol je minilo od prometne nesreče na obrobju Maribora, v kateri sta življenje izgubila mlada nogometaša Damjan Marjanović in Zoran Baljak. Žiga Lipušček si danes pot do svojih sanj utira v dresu Gorice, Ljubomir Moravac pa je moral zaradi izgube roke skleniti kariero vratarja.
A strast do nogometa je ostala. Mlajši od bratov Moravac se je tudi ob podpori in nagovarjanju predstavnikov Nogometnega kluba Maribor odločil preizkusiti v novi vlogi. Ljubomir je vratarske rokavice zamenjal za sodniško piščalko, njegova življenjska zgodba pa je postala del kampanje Evropske nogometne zveze. UEFA v sklopu projekta »Equal Game« predstavlja posameznike, čigar nogometno pot so ovirale takšne in drugačne prepreke.
»Na nogomet še vedno gledam kot takrat, ko sem bil star pet let. A takrat sem nogomet doživljal kot zgolj igro, zdaj pa je del in način življenja,« uvodoma pove Ljubomir, ki kot sodnik ostaja del športa, ki ga je vzljubil že kot otrok: »Po nesreči sem mislil, da je moje nogometne kariere konec. Menil sem, da brez roke ne morem ostati v nogometu. Sedaj pa vidim, da obstajajo tudi druge možnosti. Kot sodnik lahko ostanem del tega športa.«
»Izgubil sem roko, a sem ostal v nogometu. Vsi so zmožni, da so na svoj način del nogometa,« s pozitivnim sporočilom zaključi Moravac. Več podobnih zgodb najdete tukaj.
Tekst: PDo
Foto: UEFA
