Kako je Slovenija prišla do Madžarske?

27. 06. 2009

Slovenska futsal reprezentanca bo januarja 2010 še drugič v svoji kratki zgodovini nastopila na evropskem prvenstvu, ki ga bo od 19. do 31. januarja gostila Madžarska. Vse se je začelo v Svetem Duhu pri Škofji Loki.

Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE MicrosoftInternetExplorer4 /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Navadna tabela"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-priority:99; mso-style-qformat:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin:0cm; mso-para-margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:11.0pt; font-family:"Calibri","sans-serif"; mso-ascii-font-family:Calibri; mso-ascii-theme-font:minor-latin; mso-fareast-font-family:"Times New Roman"; mso-fareast-theme-font:minor-fareast; mso-hansi-font-family:Calibri; mso-hansi-theme-font:minor-latin; mso-bidi-font-family:"Times New Roman"; mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}

Slovenska futsal reprezentanca bo januarja 2010 še drugič v svoji kratki zgodovini nastopila na evropskem prvenstvu, ki ga bo od 20. do 30. januarja gostila Madžarska. Na prvenstvu se bo merilo 12 reprezentanc, žreb štirih skupin bo 24. septembra v Budimpešti. Slovenska vrsta je za preboj na Madžarsko v dodatnih kvalifikacijah ugnala Francijo in Črno Goro, z uspehom v Franciji je tudi popravljen spodrsljaj iz Laškega, kjer je Slovenija pred dvema letoma zapravila uvrstitev na EP 2007.

Začelo se je v Svetem Duhu pri Škofji Loki leta 1995

Slovenija, tako je v svojem delu Futsal, 25 let malega nogometa v Sloveniji, zapisal tudi Mirko Plaznik, je leta 1995 dobila reprezentanco, za prvega selektorja je bil imenovan Željko Pijetlovič, po njegovem odstopu ga je 1.8. 1995 nasledil Dušan Razboršek, trener ekipe pa je postal Darko Križman. Prve uradne priprave je reprezentanca opravila v Škofji Loki (v zadnjih letih je tu reprezentanco gostil Franci Ahčin), med 23. in 28. oktobrom pa je igrala na prvi kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Kvalifikacije je gostila Belgija, Slovenija pa je na uvodni preizkušnji z zadetki Darka Daljeviča, Zorana Teska in Bobija Ristevskega s 3:2 premagala Belorusijo. Potem so bili varovanci selektorja Razborška boljši od Moldavije (12:2), za slovo pa vknjižili poraza z Belgijo (2:5) in Rusijo (3:7). Slovenska izbrana vrsta je po zapisih vestnega kronista Stanka Damiša od leta 1995 (15.9. 1995) pa do danes odigrala natanko 130 tekem, dres Slovenije pa je obleklo vsaj enkrat kar 106 igralcev.

Slovenija je do danes nastopila na šestih kvalifikacijskih turnirjih za evropsko prvenstvo, uspešno pa je prebrodila vse ovire leta 2002 in 2009. V zadnjih štirinajstih letih je Slovenija igrala tudi štiri kvalifikacije za svetovno prvenstvo, kamor pa se Slovenija še ni uvrstila.

Italija 2003

Leta 2000 se je Dušan Razboršek poslovil, na njegovo mesto je sedel dotedanji trener Darko Križman, ki je jeseni med 5. in 9. novembrom 2002 z moštvom zmagal na kvalifikacijskem turnirju na Nizozemskem. Slovenija je opravila z vsemu tremi tekmeci. Najprej so napolnili mrežo Grčije (6:0), potem pa sta moč slovenske izbrane vrste okusili še Armenija (3:0) ter Nizozemska (6:2). S to zmago na turnirju se je Slovenija uvrstila med osem reprezentanc, ki so med 17. in 20. februarjem nastopili v Italiji. Z zadetkom Senudina Džafiča so Slovence z 2:1 ugnali Italijani, takrat kasneje na tem prvenstvu tudi prvaki Stare celine, od vrste Darka Križmana pa so bili boljši tudi Rusi (3:4) in Čehi (3:8).

Mladi na EP 2008

Šest let je trajalo, da se je članska vrsta spet uvrstila na katero izmed velikih tekmovanj. Na tem mestu velja omeniti, da je na srečo za razbitje monotonije aprila 2008 poskrbela mlada reprezentanca U21, ki se je pod vodstvom Zorana Teska uvrstila med osem najboljših ekip Stare celine, ki so decembra 2008 sodelovale na evropskem prvenstvu v Sankt Peterburgu, Slovenija pa je pristala na 5. do 8. mestu.

Neuspeh v Laškem

Slovenska članska zasedba je jeseni 2005 dobila novega selektorja, na to mesto je bil imenovan Andrej Dobovičnik, čigar mandat so obeležili trije dogodki, vrhunec pa zagotovo uspeh na kvalifikacijah v Parizu marca letos.

Konec leta 2006 je Slovenija uspela pridobiti organizacijo kvalifikacij za EP 2007, v Laško prišle iskat srečo Moldavija, Romunija in Belgija. Slovenija je sestavila izredno močno zasedbo, izkazala pa se je tudi na organizacijskem nivoju. Po dveh dneh se je v hotelih ob reki Savinji že hladil šampanjec, saj so Mile Simeunovič in soigralci prepričani, da so z eno nogo že na Češkem, saj so uvodoma opravili z Moldavijo in Romunijo. A so na zadnjem srečanju s 1:3 izgubili proti Belgiji, na evropsko prvenstvo pa se je uvrstila reprezentanca Romunije, ki jo je vest o napredovanju med evropsko elito presenetila v avtobusu na poti v domovino, misleč, da je v Laškem vse rezervirano in pripravljeno za slovensko slavje.

Po tem neuspehu, Slovenija je odigrala pod svojim zmožnostmi, je prišlo do osipa, nekaj fantov se je poslovilo od dresa, nekaj igralcev pa ni bilo že poprej na isti valovni dolžini s selektorjem, ki pa mu je krovni organ za futsal Komisija za mali nogomet podaljšala mandat. Selektor Dobovičnik je imel glasno opozicijo, vodstvo KMN pri NZS pa mu je stalo ob strani.

Dobovičnik hotel Mirnesa Šišiča

Na tem mestu je treba zapisati tudi to, da ni veliko manjkalo, da bi Mirnes Šišič, danes član udarne zasedbe Matjaža Keka, bi že konec leta 2006 oblekel dres Slovenije. Konec meseca oktobra 2006 je tako v javnost pricurljala vest, da naj bi selektor Andrej Dobovičnik v reprezentanco poklical tudi Mirnesa Šišiča, takrat slovenski športni javnosti še precej manj znan nogometaš, ki si je služil kruh v Grčiji pri Levedeiakosu. »Z veseljem se bom odzval vabilu selektorja Andreja Dobovičnika,« je za Kapodol.com iz Grčije sporočil Šišič, ki pa ga na koncu grški ligaš ni pustil na priprave, od leta 2008 pa je Mirnes standardni član nogometne reprezentance.

Portugalska lekcija

Slovenija se je pred dobrim letom dni borila tudi za vozovnico za svetovno prvenstvo, ki ga lani gostila Brazilija, ki je mimogrede s Slovenijo na slovenskem parketu lani odigrala dve tekmi. Enkrat so bile Carioce boljše s 3:6, v drugo pa z 1:3. Varovanci 41-letnega diplomiranega ekonomista Dobovičnika so bili v prvem krogu na Malti po tekočem traku boljši od Albanije (2:0), Grčije (3:1) ter Malte (13:0), na zadnji tekmi so zabeležili tudi najvišjo zmago v zgodovini slovenske futsal reprezentance. Na zadnji stopnici se je Slovenija spotaknila. Portugalska je zabeležila dve zmagi. Impresivna je bila tista prva v Hali Tivoli, kjer so gostje slavili s kar 1:6, medtem ko je bilo na povratnem srečanju 3:0 za gostitelje. Po klavrnem koncu kvalifikacij sta se od reprezentance poslovila Mile Simeunovič (60 nastopov, 23 zadetkov za Slovenijo, hkrati pa edini slovenski igralec, ki na Facebooku premore lastno skupino oboževalcev, po treh dneh je štela preko 100 članov) ter Denis Ibrišimovič (45 tekem v dresu Slovenije in 19 zadetkov). Prav omenjeni dvojec pa je bil tudi edini, ki si je do leta 2008 služil evre v tujini, Mile, svoj čas je sila uspešno nastopal za ruskega superligaša Norilsk, in Denis sta bila člana hrvaškega Gospića.

Slab začetek s Čehi

»Če ne bo rezultata, bomo izgubili svoj status na evropski lestvici, prehitele nas bodo velesile, zadovoljiti pa se bomo morali s stransko vlogo,« je bila večkrat izrečena misel na pripravah, ki so jih selektor in igralci opravljali v Laškem. Leto 2009 se je začelo vse prej kot vzpodbudno. Slovenija je gostovala na Češkem, kjer je v dveh dneh zabeležila dva poraza, najprej 0:6, potem pa malce manj bolečega, tistega z 0:2. Po povratku nikomur ni bilo do velikih besed, skepsa in negotovost sta našli prostor na treningu slovenskega izbrane vrste, nikomur ni bilo do smeha in velikih govoranc. Kljub temu pa se velja spomniti na besede veterana, nekdaj tudi uspešnega vratarja NK Gorice, Alana Pertovta, ki je tudi po debaklu na Češkem trdil, da je potrebno verjeti v to reprezentanco. Alan ni bil sam v svojem razmišljanju.

Selektor Dobovičnik je fante, njih 14 spet zbral konec februarja v stalni reprezentančni bazi v Laškem. Bil je petek, 27.2... Parket Treh lilij so igralci in stroka, Dobovičniku je pomagal tudi nekdanji vrhunski vratar Vojko Majcen, za oskrbo igralcev pa sta skrbela fizioterapevta Saša Sivec in Jože Čuješ, okusili malce po peti uri. V dvorani je vladalo posebno vzdušje. Delovno. Zagnano. Odločno. Vseh 14 igralcev, to je bilo čutiti, je vedelo, zakaj je tu. Za en cilj. V dvorani je vladala fantastična delovna atmosfera, selektor Dobovičnik pa tega ni hotel obešati na velik zvon.

Za dodatno mero prepotrebne samozavesti sta poskrbeli dve prepričljivi zmagi (4:0, 7:0) proti Grčiji, ter remi (2:2) ter minimalen poraz (1:2) proti azijski futsal velesili Iranu.

Optimizem pred potjo v deželo Galskih petelinov

Slovenska javnost, bodisi trenerji, nekdanji igralci ali pa funkcionarji so bili prepričani, da je Slovenija sposobna zasesti drugo mesto, ter se kot ena od štirih najboljše uvrščenih držav uvrstitve na evropsko prvenstvo. Da je bila mera smole polna, je Dobovičnik ostal še brez enega najboljših igralcev Igorja Osredkarja, ki jo je skupil v ligaškem delu državnega prvenstva.

Kljub vsem križem in težavam je Nekdo tam zgoraj le pogledal proti Sloveniji in ji vrnil za vso tisto žalost in grenkobo, ki je bila zlita v Laškem tistega 25.2. 2007, ko je Slovenija zapravila nemogoče. V Parizu se zgodba ni ponovila, ampak je dobila srečen konec. Doc, tako kličejo selektorja, je pomladi zasedbo, saj je vanjo vključil tri mlade reprezentante Roka Mordeja, Gašperja Vrhovca in Kristjana Čujca, na vrata je postavil preizkušeni primorski dvojec Alan Pertovt - Aljoša Mohorič, vse pa začinil z preizkušenimi asi Benjaminom Melinkom, Igorjem Kragljem, Sinišo Brkičem, Miho Osojnikom, Slavišo Goranovičem, Rajkom Uršišem, v Italiji preizkušenim in dokazanim Gorazdom Drobničem ter Jako Sovdatom, nekdaj košarkarjem, danes pa uspešnim igralcem futsala. Najprej so padli Francozi (3:2), potem so bili Rusi premočni (0:2), za konec pa je Slovenija s 7:1 demolirala Črno Goro. Še pred zadnjim srečanjem med Rusijo in Francijo sta direktor reprezentance Stane Kokalj in predsednik KMN pri NZS-ju Patrik Peroša izvedela, da gredo ostali rezultati naši izbrani vrsti tako na roko, da se slavje lahko začne. Na tribuni v eni od pariških športnih dvoran se je v taistem trenutku začelo nepopisno slavje, po Parizu pa je odmevala tista znana Katančeva: »Kdor ne skače, ni Slovenc!« Selektor je bil židane volje ob prihodu na Letališče Jožeta Pučnika: »Verjel sem v te fante, skušal sem biti kompromisen, nisem želel konfliktov. Uspelo nam je, verjeli smo v to naše delo!«

Slovenija ponovno med izbranci

Slovenija se je s tem uspehom spet prebila med elito, ki kroji evropski in svetovni vrh. Svoje pa je ob tem uspehu, pa tudi pred tem, dodala tudi Nogometna zveza Slovenije. Novi predsednik krovne nogometne organizacije Ivan Simič je igralce in vodstvo obiskal v bazi v Laškem in jim konec februarja zaželel vse dobro, ob uvrstitvi pa je NZS tudi nagradil igralce s posebnimi premijami, reprezentanco pa je ob vrnitvi na sončno stran Alp sprejel in na kosilu gostil generalni sekretar NZS-ja Dane Jošt. Slovenija gre naprej. Po zaslugi futsal reprezentance.

Tekst: Futsal.si/DP
Foto: Futsal.si/DW