Legionar Jože Gačnik je s 25 zadetki še vedno prvi strelec reprezentance, v pogovoru za futsal.si o italijanski izkušnji.
V času, ko slovenski futsal pričakuje novo sezono, smo se pogovarjali z Jožetom Gačnikom. Slednji je v slovenskem prostoru pustil neizbrisen pečat, saj še vedno kraljuje na prvem mestu večne lestvice strelcev s 25 zadetki. Trenutno pa že 13. leto deluje na Italijanskem.
Še večji pomen številu golov za izbrano vrsto poda dejstvo, da je reprezentanca v časih, ko je Jože igral za njo, odigrala manj tekem kot sedanja izbrana vrsta. Poleg tega mu je to uspelo v samo 49 nastopih, kar pomeni več kot impresivnega pol gola na tekmo. S skoraj 50 nastopi je na večni lestvici trenutno peti. S 67 je na vrhu sedanji kapetan Benjamin Melink.
Najprej nas je zanimalo, kaj Gačnik trenutno počne. V slovenskem prostoru ga je malo videti, saj deluje v tujini, natančneje v Italiji.
"Trenutno igram v 3. italijanski futsal ligi za ekipo Domus Bresso-Milano. Zaposlen sem kot igralec prve ekipe in trener mladinskega pogona."
V Italiji je že več kot 10 sezon, kar predstavlja zakladnico malonogometnega znanja.
"To je moja 13. sezona v Italiji, po kateri sem lahko zares zadovoljen, saj sem v teh letih nabral kar nekaj tako igralskih kot trenerskih izkušenj, ki pa mi bodo prišle več kot prav v prihodnosti."
Italija je znana kot dežela testenin, pice in zanimivih izkušenj s turisti. Nekateri jo ne morejo prehvaliti, spet drugi prisegajo, da na njihova tla ne bodo več stopili. Jože Gačnik po 13 sezonah spada skoraj že pod domačine. Tako pa se tudi počuti.
"V Italiji se počutim kot doma. Kar se tiče življenja sicer dajem prednost Sloveniji, toda če pogledamo delo, je na prvem mestu Italija."
Seveda je tudi dober poznavalec njihovega futsala.
"Italijanski futsal se lahko primerja s slovenskim le do neke mere, saj se tu trenira neprimerno več. Ekipe v prvi ligi imajo od pet do sedem treningov na teden, kar je za Slovenijo nemogoče. Na primer moja ekipa, v tretji ligi, trenira po trikrat na teden, pred pomembnimi srečanji celo štirikrat."
Po tolikem času v tujini se je zanimivo vrniti v domovino, saj je občutek podoben, kot bi se zopet podajal na tuje. Nekateri ljudje se v domovino težko vrnejo, kajti v drugi državi so si ustvarili lagodno življenje, družino, tam imajo prijatelje.. S podobnimi »težavami« se spopada tudi Jože.
"O vrnitvi ne bi rad govoril, saj je to skoraj nemogoče. Tu sem se navadil na določene stvari. Mislim predvsem na delo v klubih. Sprememba bi zame predstavljala preveliko oviro. Tudi kot igralec ne razmišljam o vrnitvi. Pa ne zaradi časti ali česa podobnega, ampak preprosto zaradi treniranja in resnosti dela. V mislih imam število treningov, obiska igralcev na treningih in podobno."
Čeprav je že toliko časa na tujem, pa vseeno spremlja slovensko reprezentanco.
"Spremljam rezultate in reprezentanco. Uspehi so sicer prisotni, vendar smo vedno tik pod vrhom. Potrebno bo narediti nekaj, da se preskoči še tisto stopnico višje. Še veliko je za postoriti na taktičnem področju, saj smo fizično vrhunski, »šepamo« pa v taktiki."
Za zaključek je prvi strelec slovenske reprezentance namenil nekaj besed tudi navijačem in spremljevalcem futsala v Sloveniji.
"Vesel sem, da se danes veliko piše o tem športu. Veliko je prispevkov na različnih medijih, včasih pa tega ni bilo kaj dosti. Pa lep pozdrav vsem malonogometnim privržencem od igralcev, trenerjev pa do klubskih delavcev."
