Jan Radič Kixom na pomoč, futsal je pogrešal

Jan Radič je pred leti veljal za obetavnega futsalerja, potem pa se je iz Litije odselil v Divačo in kasneje na Škofije, kjer ni šlo vse po načrtih. Prvi del sezone je bil brez kluba, zdaj pa se, kot vse kaže, vrača na futsal sceno.

Še lani ste nastopali v 1. SFL, letos ste ostali brez ekipe in brez prvega dela prvenstva, kako to?
»Po dokaj neuspešni epizodi v Bronxih na Škofijah sem se malo zaradi službenih obveznosti, nekoliko pa tudi osebnih razlogov odločil, da pol leta prekinem, kar se tiče »profesionalnega igranja«. Vzel sem si čas zase. Razmišljal sem, kaj hočem v življenju, kakšne so moje prioritete. Sem pa ta čas zelo pogrešal futsal parket. Kot kaže se vračam v drugo ligo.«

Torej manjkajo le še detajli za dokončno registracijo za Kixe?
»V igri je bilo nekaj variant, ampak sem se odločil za Kixe, ker fante dobro poznam. Skupaj smo odigrali že nekaj turnirjev, zdi se mi, da je ekipa zelo zdrava, to, kar je v mojih prejšnjih moštvih nekoliko manjkalo. Sploh pa imam občutek, da je Ajdovščina pravo futsal mesto. Spoštujejo igralce, dajo precej poudarka na futsal. Moram pa omeniti, da ima veliko zaslug pri vsem tem tudi njihov kapetan Emil Djukič, ki me je prvotno povabil, bil je pobudnik. Ustno  zdaj imamo dogovor, čakam samo še, da mi v Bronxu dajo papirje.«

Kdaj bo torej prva tekma v dresu Kixov?
»Če nam uspe z registracijo, bi lahko že naslednjo nedeljo, ko gostujemo pri Keblju, če ne, pa na naslednji domači tekmi.«

Lani ste igrali v prvi ligi, letos boste v drugi. Poznate konkurenco?
»Nekaj mojih prijateljev igra v Velikih Laščah, Stripyju, Extremu. Te klube poznam, ostalih z vzhoda pa ne toliko. Tudi zato komaj čakam, da jih spoznam, da vidim, kako so dejansko dobri in kakšna je razlika med prvo  in drugo ligo.«

Kixi igrajo po sistemu vroče hladno, so pa kljub temu še na pozicijah, ki bi ob dobrem spomladanskem delu lahko pripeljale do prve lige. Kakšne so možnosti ekipe?
»Fante sem spremljal ves  jesenski del. Sredi sezone so se dvignili. Upam, da bomo z mojim prihodom popravili rezultate in igro. Gremo tekmo za tekmo. Trenutno nič ne pričakujem, rad bi se čim boljše vklopil v ekipo, rad bi, da bi me fantje dobro sprejeli. Treba je ciljati na prvo ligo, če ne letos pa drugo leto. Ajdovščina si zasluži prvoligaša.«

Kako pa vam bo uspelo usklajevati službo in treninge?
»Delam turnuse, en teden dopoldne, drugi popoldne. Imam tudi možnost, da si nekoliko prilagodim urnike, tako da mislim, da bo šlo.«

Omenili ste, da ste v teh nekaj mesecih neigranja precej razmišljali. V katero smer se po vašem mnenju odvija celotna slovenska futsal scena?
»Še večji prepad nastaja med boljšimi in tistimi klubi, ki se iz dneva v dan borijo z vprašanjem, ali bodo sploh obstali. Na drugi strani pa so Litija, trenutno vrhunska evropska ekipa, pa Puntar, vsaj z organizacijskega vidika dobro organizirani. Ostali imajo sicer nekaj treningov in pridejo na tekmo, ampak … Včasih je bilo konkurenčnih pet klubov, danes pa je velika luknja  tako organizacijsko kot igralsko.«

Na osebnem nivoju še kaj razmišljate o reprezentanci, profesionalni karieri?
»Še pred dvema ali tremi leti, ko sem iz Olimpije, velikega nogometa, prestopil v Litijo kot eden najbolj perspektivnih mladih igralcev v Sloveniji, sem imel neverjetne futsal ambicije. Želel sem si zaigrati za reprezentanco in  postati pomemben člen v Litiji. Ampak se v Litiji nismo najbolje ujeli, zato sem se preselil v Divačo in nato v Bronxe. Zdaj pa skozi življenje vidim, da bi si s tem težko prislužil kruh. Trenutno imam službo, zato jo bom dal na prvo mesto, futsal pa bo na drugem. Če pa bom kdaj dobil priložnost v futsalu, jo bom izkoristil. Moja prva ljubezen je nogomet.«

Tekst: M.P.
Foto: D.P.