Tekmovalni sektor je imel v tej sezoni precej dela, a ga je dobro opravil. Po končani sezoni pa je svoje vtise strnil Stane Damiš, vodja sektorja.
Tekmovalni sektor je imel v tej sezoni precej dela, a ga je dobro opravil. Po končani sezoni pa je svoje vtise strnil Stane Damiš, vodja sektorja.
Kakšna bi bila ocena sezone s strani vodje tekmovanj?
»Minula sezona je bila gledano v celoti uspešna. Najprej bi čestital FC Litiji za osvojene naslove državnega in pokalnega prvaka, ter za zmago v super pokalu, prav tako KMN Dobovcu Trgovinam Jager za naslova v tekmovanjih U-21 in U-18, ter Sodražanom ŠD Extrem Fragmat in Ptujčanom za naslova v kategorijah U-15 in u-13. Po več letih je bilo med člani spremenjeno število lig in klubov, pa tudi tekmovalni sistem v končnicah. Prva liga je bila zmanjšana na osmerico, druga pa je bila prvič doslej enotna. S tem kvaliteta ni padla, kvečjemu je napredovala. Praktično vsi najboljši, oziroma dobri igralci so še vedno nastopali. Od futsala v Sloveniji, kjer smo si ponovno priigrali evropsko prvenstvo, ne moremo pričakovati množičnosti, zastopanosti vseh regij v prvi ligi ali tekmovanja lokalnih junakov in promocije njihovih sponzorjev, temveč združevanja kakovosti, dobrega strokovnega dela tako v članskih moštvih kot z mladimi in prestopov najboljši igralcev v močne tuje lige, če bo le možno pa tudi afirmacije klubov na mednarodni sceni.«
Kaj je bilo dobrega?
»S strani tekmovalnega sektorja, ki smo ga sestavljali vodja (Stane Damiš) in namestnik vodje tekmovanj, hkrati vodja tekmovanj mladih (Bojan Gliha) in izvršni sekretar NZS za futsal (Stane Kokalj), je bilo ugotovljeno, da je precej napredka prinesel prenovljen tekmovalni sistem. Kakovost najboljših petih uvrščenih moštev je bila na visoki ravni, nekoliko pa je zaostajala ostala trojica. Posebej kakovostna je bila končnica, tako za državnega prvaka, kakor tudi za slovenski pokal. Ne smemo pozabiti, da si je obalni prvoligaški derbi na Bonifiki ogledalo dva tisoč gledalcev, tisoč pa peti finale za državnega prvaka v Litiji in finale za slovenski pokal, ki ga je – prav tako na Bonifiki - brezhibno pripravil KMN Bronx. Ne smemo prezreti še odlično izvedbo novo formirane končnice za prvaka U-21.«
Kaj bi bilo vredno še izboljšati?
»Ocenjujem, da bi bilo potrebno določene zadeve popraviti zlasti v drugi ligi. Enotna druga liga je bila sicer zanimiva in razburljiva, toda s strokovne plati v drugi ligi ni bilo zaznati večjega napredka. Večina klubov v drugi ligi še vedno sloni na enemu ali dveh posameznikih, nekateri so na gostovanja potovali z minimalnim številom igralcev, dvorana v Voličini pa sploh ni primerna za to tekmovanje. Seveda, potrebne izboljšave v vseh ligah so odvisne od finančnih sredstev, ali če hočete od recesije, vendar vse ugotovljene organizacijske pomanjkljivosti ni mogoče povezovati s financami, zato so včasih tudi nesprejemljivo izgovarjanje.«
Katere novosti se nam obetajo v 2011/12
»Sistem v članskih tekmovanjih bolj ali manj ostaja enak kot v minuli sezoni. Dodani mu bosta dve četrtfinalni tekmi za slovenski pokal, načrtovan je tudi turnir najboljše četverice v tekmovanju mladih U-18. Prva liga naj bi štela še naprej osem klubov, vendar ne za vsako ceno. Kot že povedano, filozofija prihodnosti slovenskega futsala ni v množičnosti, kakorkoli se to sliši čudno. Že pred več kot desetletjem je prevladala teorija, da naj futsal igrajo in promovirajo najboljši in tisti, ki so vanj pripravljeni vlagati – ne samo denarja, ampak tudi strokovno delo. Sploh ni pomembno, ali so vsi klubi iz Posočja ali Zasavja, ali pač iz drugih krajev. Poglejte, eno od največjih odkritij minule sezone je mladi reprezentant Fetič. Če ne bi prestopil v Litijo, bi verjetno stagniral nekje v drugi ligi, tako pa ima vse možnosti, da kmalu zaigra v tujini. Najboljši tak primer pa je prav gotovo Čujec, da po Simeunoviču, ki je v svojih najboljši časih igral v Rusiji, postane prvi slovenski igralec v najmočnejši in najbogatejši futsal ligi v Španiji.«
Potem Stane Damiš doda tudi nekaj o delegatski službi:
»Tukaj bi se lahko navezal na povedano v kontekstu kakovosti igralcev in strokovnega dela v klubih. Tudi tukaj menim, da ni pomembno, od kod prihaja delegat, ni potrebno da listo oblikujemo po nekem regionalnem ključu, ampak po kakovosti. Delegat, ki vsekakor ni na tekmi zaradi tega, da nadzira časomerilca ali ročno meri igralni čas za primere okvare semaforja, ali da sprejema kartončke za minute odmora, mora biti usposobljena in avtoritativna oseba, ki je podaljšana roka tekmovalnega sektorja, oziroma NZS. Dober delegat ima dovolj specifičnih obveznosti, predvsem pa mora zagotoviti nemoten potek srečanja in biti vez med vsemi akterji tekme, tako med klubi, organizatorjem, reditelji in policijo, ter mora uspešno sodelovati s sodniki. V minuli sezoni smo v tekmovalnem sektorju verjetno prvi na svetu javno poimensko objavili napake delegatov. Pri tem smo naleteli tudi na neodobravanje v komisiji, vendar smo prepričani, da smo imeli prav. V prihodnje bodo delegati na futsal tekmah izključno osebe, ki bodo izpolnjevale potrebne pogoje. Ostali pač ne. Delegat mora biti kompletna oseba, tako na sami tekmi, kakor tudi izven tekme, saj mora biti za zgled vsem udeležencem v futsalu. Izobraževanje delegatov bo teden dni pred začetkom sezone.«
Kaj čaka tekmovalni sektor v tem poletnem času?
»Tekmovalni sektor bo tako kot vsako poletje pripravil predloge vseh potrebnih aktov za tekmovanja (predloge potrjuje komisija), predvsem propozicije in druga določila. Najprej pa nas čakajo potrjevanje prijav, formiranje prve in druge lige, žrebanje, tekmovalni koledar, razporedi tekmovanj. Seveda, tudi organizacija delegatskega seminarja, prav tako izobraževanja za časomerilce in sodelovanje z drugimi organi tekmovanj.«
