„Najprej hvala za čestitke. Ni pa bilo lahko. Še posebej pa po tistem porazu v polfinalu, ko smo takoj po tekmi ostali brez trenerja. Nismo bili v najboljšem stanju,“ je analizo sezone začel Igor Osredkar, ki je skupaj s Čujcem prispeval pomemben delež k uspehu Zagrebčanov.
Ob koncu sezone je na svoj račun prišel tudi zagrebški Nacional. Po naglem izpadu v ligi prvakov in porazu v pokalnem finalu je ekipa Kristjana Čujca in Igorja Osredkarja slavila zmago v državnem prvenstvu.
„Najprej hvala za čestitke. Ni pa bilo lahko. Še posebej pa po tistem porazu v polfinalu, ko smo takoj po tekmi ostali brez trenerja. Nismo bili v najboljšem stanju,“ je analizo sezone začel Igor Osredkar, ki je skupaj s Čujcem prispeval pomemben delež k uspehu Zagrebčanov.
Kako je trenerska menjava vplivala na vas? Namesto Roberta Grdovića je ekipo do konca sezone vodil njegov dosedanji pomočnik Kujtim Morina.
„Kot sem že rekel, bil je šok, a izkazalo se je, da je bil to pozitiven šok, ki nas je vse dvignil. Kujtim Morina je zamenjal nekaj stvari v sami igri, v moštvo je vnesel več živahnosti.“
Vaš nekdanji trener Robert Grdović pa se je preselil v Slovenijo, vodil bo državnega prvaka Proen Maribor.
„Malce me je to presenetilo. So pa v Mariboru dobili kvalitetnega trenerja in pravega strokovnjaka, ki dela dobro in veliko, predvsem pa razume igro.“
Kako vam je uspelo do naslova?
„Iz sebe smo le iztisnili svoj maksimum. Mislim, da smo prvaki povsem zasluženo, s tem smo tudi rešili sezono, ki zavoljo naglega izpada v ligi prvakov in neuspeha v pokalu ne bi bila uspešna.“
V štirih tekmah ste zlomili odpor Splitčanov.
„Srečali sta se dve izredno izenačeni ekipi, tekme so bile polne nervoze in živčnosti. Lepote v igri ni bilo, štel je rezultat, vse pa je baziralo na borbenosti. Pritisk je naredil svoje.“
Zakaj ste se na koncu veselili prav vi?
„Odločali so detajli, zdi se mi, da smo le boljša ekipa, pa tudi naša dnevna forma je bila na višjem nivoju.“
Kaj pa sreča pri izvajanju kazenskih strelov?
„Tudi to potrebuješ, saj so penali vedno loterija.“
Domač teren ni bil tako pomemben faktor, kot bi človek pričakoval.
„To se je potrdilo. Mi smo izgubili že takoj prvo tekmo, a smo na srečo že takoj vrnili zapravljeno na gostovanju v Splitu. Mislim, da nam celo bolj ugaja, ko igramo v gosteh kot na naši podlagi v domači dvorani.“
Povejte nam prosim kaj več o tej podlagi.
„Predvsem je počasnejša in trša kot parket. Sam raje igram na parketu, pa tudi nekaj mojih soigralcev.“
Čestitke pa vam in Kristjanu, pomembno vlogo sta imela v tej sezoni.
„Mislim, da sva pustila kar konkreten pečat v Zagrebu. Dobro sva se vklopila v moštvo, Kristjan pa sredi sezone ni imel težav s prilagoditvijo. Precejšnjo minutažo sva imela, veliko golov sva dosegla, ključne tekme sva začenjala v prvi postavi. Sprejeli so naju zelo dobro.“
Rekli ste, da ste precej utrujeni. Verjetno ne le fizično.
„Precej večji pritisk je, če si član Nacionala. V Makarski tega ni bilo. Ko igraš za Nacional, te na vsaki tekmi zanima le zmaga, včasih tudi to ni dovolj, pomembna je celo razlika, s katero zmagaš. Po neuspehu v pokalu je bilo kar neakj težkih dni, a smo šli tudi skozi to.“
Če še naprej primerjate Makarsko, kjer ste prej igrali, in Nacional?
„Kluba sta organizirana na precej podobni zgledni ravni. Kot sem že omenil, je v Makarski bolj sproščeno, predvsem pa celo meto diha za klub. V Zagrebu, ki je velemesto, futsal ni tako popularen.“
Kako naprej?
„Ne vem še. V prihodnjih dneh nas čaka še zaključna večerja. Pravijo, da bi naju s Kristjanom radi zadržali. V prihodnjih dveh tednih bo pri meni jasno, ali bom še igral v tujini.“
Tekst: D.P.
Foto: Facebook
