Damir Puškar je spet navdušil na finalnem turnirju pokala Terme Olimia. Z ekipo Dobovec MB Monting je postal pokalni prvak, v svojo vitrino je dal že osmo pokalno lovoriko. Za nameček je bil 31-letni reprezentančni vratar nagrajen z zlato žogo, nagrado za najboljšega slovenskega igralca v minulem koledarskem letu.

Čestitke za novi priznanji!
„Vesel sem, ker smo postali pokalni prvaki. Vsako leto je težje in težje, ekipe so dobre, vsi se med sabo poznamo. Odločajo malenkosti. Srečen sem, ker nam je uspelo zaradi vseh ljudi, ki so s tem povezani: navijačev, sponzorjev. Zato ta naslov posvečam njim in svoji družini, ki mi stoji ob strani v najtežjih trenutkih. Lagal bi, če bi rekel, da nisem vesel. Lovorik pa ne štejem, ampak le zmage. To je lovorika cele ekipe.“

Kako je premagovati razdaljo med Ljubljano in Rogaško Slatino, kjer trenirare in se pripravljate?
„Povsem normalno. Padli smo v ta sistem. Dejstvo je, da v Ljubljani ni takega kluba. Se pa med vožnjo s soigralci podružimo in si marsikaj povemo.“

Kdo potuje skupaj?
„V Ljubljani na bencinski črpalki z Alenom Fetićem in Denisom Totoškovićem počakamo Kristjana Čujca, v Domžalah pa poberemo Klemna Duščaka in hitimo dalje.“

O čem govorite na poti?
„Največ o futsalu, zdaj veliko tudi o otrocih, o službi in življenju. Če koga kaj muči, to pove in skušamo rešiti.“

Včasih v Maribor, zdaj v Rogaško Slatino.
„Časovno je približno identično.“

Kdaj se vračate domov?
„Okoli 23. ure smo doma.“

Naslednji dan pa delo.
„Seveda, zjutraj sem v službi. Kot sem že omenil – to je tempo, ki sem ga osvojil, zdaj je to zame rutina. Bistveno je, da na treningu dajem maksimum do sebe. Tu ni popuščanja. V sezoni imamo določene cilje, dva smo že dosegli, pred nami je še končnica 1. SFL.“

Trener Kujtim Morina je zahteven.
„Zelo! A v taki ekipi s takimi posamezniki moraš biti zahteven. Vsak ve, kaj se od njega pričakuje in daje svoj maksimum. Nihče od nas ni nad ekipo, mi zmagujemo in izgubljamo kot ekipa.“

Vadite tudi na Vrhniki pri Siliku Mkeršmanc.
„Res je. Z Miletom Simeunovičem sva se domenila, da bom enkrat na teden opravil golmanski trening za njegove vratarje, to pa koristi tudi meni. Dejansko v Rogaški Slatini opravim en trening na teden, temu dodam še tekmo. Poleg tega pa ob ponedeljkih in treniram še kettlebell fitnes s svojim trenerjem.“

Pravijo tako, da za lovoriko pokličeš in angažiraš Damirja Puškarja.
„To se je prijelo na futsal sceni. Dejstvo je, da precej vlagam v svojo kariero, da vse podrejam temu. Starejši kot sem, še več moram delati in se tudi čemu odreči v svojem življenju. Imam srečo, da igram v organiziranih in urejenih klubih. Ti naslovi niso odraz mojih dobrih obramb, ampak celotnega moštva.“

V kakšnem spominu imate svojo prvo pokalno lovoriko?
„Bil sem član Litije drugo sezono. Začel sem na klopi, potem je pokojni Darko Tokić Toka dobil rdeč karton, zato sem branil. To je bila sezona, ko nas je vodil trener Boban Simić, Litija pa je hrepenela po naslovih.“

Pred Litijo ste branili na Igu.
„Tri sezone sem bil v 2. SFL. Ko sem dal to skozi, je prišel čas za korak naprej. Poklical me je Andrej Vrhovec iz Litije. Priporočil me je Vojko Majcen, ki je z mano delal v reprezentanci do 21 let.“

Zmag proti bivšim ekipam se ne veselite pretirano.
„To je posel. Cenim vsako sredino, kjer sem deloval, in ljudi, s katerimi sem deloval. Vsi so bili do mene korektni. Pa tudi sam sem odrasel. Nisem več tisti Damir, ki je včasih skočil za vsako stvar. Zorim.“

Maribor je letos tista ekipa, ki vam pride najbližje.
„Že pred sezono mi je bilo jasno, da bo trener Tomislav Horvat sestavil kvalitetno ekipo, ki se bo kosala z nami. Dosedanje tekme so bile vse izenačene. Maribor ima kvalitetno moštvo, vse se vrti okoli Mateja Fiderška, a ni le on vrhunski igralec, ampak tudi ostali. Prepričan sem, da gledalce do konca sezone čaka še nekaj dobrih tekem. Moramo pa vsi naprej priti v finale 1. SFL, kjer nas že vsi vidijo.“

Pred finalom pokala Terme Olimia ste prejeli tudi Zlato žogo, nagrado za najboljšega slovenskega igralca v minulem koledarskem letu.
„Vesel sem bil, ker sem bil že nominiran za to nagrado. Kar nekaj je igralcev, ki bi si to priznanje zaslužili. Ponosen sem na Zlato žogo, ki mi daje nek dodaten zagon in me dodatno vzpodbuja. Selektorju sem tudi obljubil in potrdil, da sem poleg v kvalifikacijah za SP 2020.“

Bi bil preboj na svetovno prvenstvo v Litvi pika na i karieri?
„Seveda. Bili smo na evropskem prvenstvu, igrali smo ligo prvakov, naslove doma smo osvojili. Igranje med najboljšimi na svetu bi bil za vse nas vrhunec. Bo pa vse prej kot lahko priti na tekmovanje! Litva je gostitelj, zato ima Evropa avtomatično mesto manj v kvalifikacijah. Govoril sem tudi s selektorjem Dobovičnikom. Vsi igralci smo poleg najmanj do svetovnega prvenstva. Pot do cilja bo zahtevna. A cilj moramo imeti in za to živeti in upati, da nam uspe!“

Kaj pa vaš odhod v tujino? Je bil kdaj aktualen?
„Vsako poletje po koncu sezone dobim nekaj ponudb. A če pogledam skozi prizmo financ, bi moral resnično dobiti konkretno ponudbo, da bi se mi izplačalo iz Slovenije. Zdaj hodim v službo in igram v Dobovcu, kjer imam korektno in konkretno plačilo. Žena je zaposlena, imava otroka, zdaj dobiva še dva. Zato bo zdaj še težje misliti na odhod na tuje. Dejansko je vse podrejeno družini.“

Kaj vam daje družina?
„Predvsem tisto mirnost. Ko dobiš otroka, se vsak dan nekaj zgodi. Vse sprejemam zelo mirno. Tudi ko pridejo zahtevne tekme, ohranjam to mirnost. A kot sem rekel: družina je pri meni na prvem mestu.“

Na poti v Rogaško in nazaj vam družbo dela Klemen Duščak, ki je mojster za izdelavo videa. Ga kdaj poprosite, da vam pripravi kak video tekmecev?
„Ne. O tem še nisva govorila. Danes je YouTube že toliko posnetkov, da tam najdem, kar iščem. Mi je pa Klemen obljubil, da mi pripravi video z mojimi obrambami. Pa ga še kar čakam (smeh).“

Tekst: D.P.
Foto: Nzs.si