Nov Nacionalni nogometni center Brdo v naravnem okolju in s kuliso so v oktobru prvič poskusno preizkusili reprezentanti, uradno odprtje pa bodo tri nogometna igrišča iz naravne trave in športni kompleks s tribuno in spremljevalnimi prostori dočakali spomladi.

Da v Sloveniji nacionalna nogometna infrastruktura ne sledi uspehom v tem športu, so v Sloveniji čivkale že jate ptic, zlasti pa ljubitelji nogometa. Sploh tisti, ki kdaj pogledajo tudi po okoliških državah. Najbolj očitna primera sta slovenska nogometna reprezentanca, ki se je dvakrat uvrstila na svetovno in enkrat na evropsko prvenstvo, in Nogometni klub Maribor z evropskimi uspehi. Stadiona Bežigrad in Ljudski vrt sta ob navdušenjih privržencev tega športa pokala po šivih in "eksplodirala", dokler ni bežigrajski stadion končal povsem klavrno - z zaraščanjem, tako da bi bil bolj primeren za spoznavanje biosfere in rastlinskega sveta -, a tudi mariborski Ljudski vrt ni do konca urejen in še čaka na posodobitev. Če bo čakal na sofinanciranje mariborske občine, potem bo čakal še sila dolgo, kot je dolgo na primeren finančni vložek države za nacionalni nogometni center čakala nogometna zveza. Namreč, posluha, kaj šele konkretnega finančnega vložka države ni dočakala nikoli. So pa v vmesnem obdobju, leta 2010, zrasle Stožice, ki so trenutno stadion z največjo kapaciteto gledalcev - uradno sprejme 15.799 gledalcev, leta 1961 zgrajeni in 2008 obnovljeni Ljudski vrt ima kapaciteto 12.994, celjska Arena Petrol, odprta leta 2003, sprejme 13.400 gledalcev, a v rokometnem mestu nikoli ni prav nogometno zaživela, koprska Bonifika pa ima po uradnih podatkih 4047 sedišč. (Vir NZS) Seveda pa so eno stadioni, drugo nogometni center, ki obeta več, saj gre za vadbeni center, ki združuje dejavnosti, izobraževalne in druge, na različnih ravneh nogometa. 

"Uzdaj se u se i u svoje kljuse" 

Star balkanski rek, ki pomeni, da se je treba zanesti le nase in na svojega konja, so bili prisiljeni vzeti dobesedno tudi na nogometni zvezi. Načrt gradnje nacionalnega nogometnega centra po zgledu številnih drugih držav - take, ki ga nimajo, bi lahko prešteli na prste ene roke - so naredili sami in poskrbeli tudi za financiranje. Reprezentančne baze so se doslej selile in v prvi vrsti za nemotene priprave potrebujejo mir, bližino letališč, avtoceste za logistiko, primerno nastanitev in okolje. Reprezentance potrebujejo v zelo kratkih, koncentriranih dnevih priprav, ko igralci priletijo domala iz vseh evropskih držav, v slovenskem primeru celo kontinentov, take pogoje, da bodo lahko konkurirali tekmecem v globalno razvitem športu, katerega dimenzije segajo tudi v široko poslovno in družbeno okolje. NZS je morala najprej za gradnjo nogometnega centra Brdo prepričati vlade in njene uradnike, vendarle gre za zahtevno umestitev na območje nacionalne naravne in kulturne znamenitosti. Kulisa pod Alpami je postregla tudi s številnimi omejitvami, zato je bil projekt pod drobnogledom zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vlada je zvezi podelila stavbno pravico za gradnjo na zemljiščih zapuščenega hipodroma, zapuščenih hlevov in nekaterih stavb, ki niso bile v uporabi. NZS je za 50 let vpisana v zemljiško knjigo in je tako dobila pravico graditi. Ideja je zorela v sodelovanju z javnim gospodarskim zavodom Brdo, ki upravlja in trži sosednji hotel, v katerem bodo lahko bivali nogometaši, a ima tudi tam še marsikaj za postoriti. Še najbolj se je vleklo s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, zaradi ostrih zahtev zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Investitor je pripravil tudi širši konservatorski načrt celotnega območja in načrt krajinske arhitekture, maja 2014 je končno prišlo tudi gradbeno dovoljenje, da so stroji lahko zabrneli, gradnja po načrtu Arhitekture Krušec iz Ljubljane je v letu dni praktično končana. Finančno breme sta v veliki večini pokrili evropska nogometna zveza (projekt Hat trick) in svetovna nogometa zveza Fifa (projekt Goal), le nekaj odstotkov je prispevala zveza sama. 

Pečnik: "Čista desetka" 

Zelenico so v oktobru, pred tekmama z Litvo in San Marinom, poskusno preizkusili tudi člani slovenske A reprezentance. Njihove besede govorijo same zase.Nejc Pečnik, legionar, ki si kruh služi na Japonskem, je nogometni center prospremil z obilico pohval: "Nogometni center je fenomenalna stvar za več generacij, tudi prihodnjih, to je reprezentanca potrebovala. Čista desetka. Teren je še malo mehak, ampak ko se to utrdi, bo to najvišja raven, tereni, garderobe, pisarne ..." Tudi selektor Srečko Katanec je javno komentiral, da "s tem dobivamo pogoje, s katerimi se lahko ponašamo tudi pred drugimi reprezentancami", pomembno pa je tudi, da igralci niso več po eno uro dnevno na avtobusu, saj zaradi bližine hotela vožnja odpade, kapetan reprezentance Boštjan Cesar pa, da so igralci "presrečni in da gre za velik korak naprej za prihodnost slovenskega nogometa", pri čemer verjame, da bodo vsi skupaj na tem objektu zelo uživali. Center še zdaleč ni namenjen samo reprezentancam vseh kategorij. Kot je ob razgrnitvi načrta podrobno pojasnil generalni sekretar Aleš Zavrl, je sestavljen iz treh ključnih delov: nogometnih igrišč, športnega večnamenskega objekta in upravne stavbe zveze. Gre za "dom" za delo reprezentanc, kjer bodo šolali trenerje, usposabljali sodnike, uresničevali projekte,  v sklopu Nogometa za vse in podobno. Namenjen bo tudi tekmam klubskih in mladinskih ravni, objekte bodo ponudili na mednarodnem trgu, predvsem tujim klubom za izvedbo junijskih ali julijskih priprav. Zgradili so tri igrišča z naravno travo, ob katerih so še dodatne travnate površine za trening, vratarski poligoni, tereni za ogrevanje. V večnamenskem objektu ob igrišču so štiri garderobe za igralce in sodnike, zdravniške sobe, masažna soba, velnes s fitnesom, savnami, džakuziji in ekonomat za vso opremo s posebnim dovozom in arhiv. V prvem nadstropju večnamenskega objekta je stekleni paviljon s pokrito teraso, od koder je mogoč pogled na igrišča, denimo za goste ali novinarje ob odprtih treningih reprezentance, primeren bo tudi za tiskovne konference, sprejeme, teoretične dele seminarjev in podobno. Tribuna ni velika, sprejme 400 ljudi, dvesto metrov stran pa je zrasla upravna stavba NZS z okoli 1000 kvadratnih metrov površin, s pisarnami, sejno dvorano za okoli sto ljudi. Na zvezi opozarjajo, da bodo z novim centrom tudi del dosedanjih stroškov delovanja krovne nogometne organizacije zmanjšali. Skozi leto namreč prirejajo na desetine dogodkov, šolanj trenerjev, izobraževanj sodnikov in drugega, in če jih bodo v prihodnje lahko opravljali pri sebi, bodo prihranili pri najemninah, zadeve bodo tudi lažje načrtovali in organizirali, zaradi nižjih stroškov pa bodo nekatere dogodke še vedno pripravljali tudi po medobčinskih nogometnih zvezah. Ker pa so se zavedali tudi stroškov z vzdrževanjem in upravljanjem, center po njihovi oceni ni megalomanski. 

Tekst: Naš nogomet / Tomaž Ranc
Foto: Ekipa24.si