Bojan Jančar je bil svoj čas uspešen nogometaš, igral je tudi za Muro in Olimpijo. Pred tremi leti in pol je na nagovor Štefana Kozica prišel za trenerja v Beltince na klop aktualnih državnih in pokalnih prvakinj ŽNK Teleing Pomurja, jutri pa ga čaka dosedaj največji izziv. Ob 19. uri se bo z igralkami v osmini finala lige prvakinj pomeril z italijanskim Torresom za mesto med 16 najboljših ekip v Evropi!
Liga prvakinj, šestnajstina finala, 1. tekma, Lendava, 8.10.
ŽNK Teleing Pomurje Beltinci – Torres (19.00)
Kakšna je forma ekipe pred tekmo sezone?
»Nismo v taki formi, kot je bila na avgustovskih kvalifikacijah. A nič ne de, naredili bomo vse, kar je v naši moči. Da bi bile boljše, potrebujemo precej močnejšo domačo ligo. Te pa preprosto ni. Konkurenca je nemočna.«
So vas vsaj obšle poškodbe in ostale takiste težave?
»Na voljo imam vse igralke, tudi zdravstvenih težav ni. Upam pa, da se nam pridruži Andreja Nikl, ki ji je umrla mama. Andrejina prisotnost nam veliko pomeni, saj nam daje sigurnost v obrambi, z njenimi prodori pa bi lahko sejali paniko v vrstah Italijank.«
Torres je v minuli sezoni zasedel 2. mesto, letos pa je krepko spremenil ekipo. Menjal je trenerja in večino igralk.
»Vemo, kdo je favorit te tekme in kaj pomeni italijanski nogomet. A se jih ne bojimo. Ogledali smo si tudi nekaj posnetkov, zato niso povsem neznanka za nas. Se pa zavedamo, da so favoritinje. Skušali bomo kar se da drago prodati svojo kožo.«
Kakšno tekmo pričakujete?
»Pričakujem, da bodo Italijanke hitro vzpostavile ravnotežje. Želele bodo igrati na naši polovici. Mi se ne bomo branili, to ni naša igra. Čeprav bi nas stisnile na našo stran, bomo mislili na napad. Zagotovo bo prišel kak naš protinapad. Če bomo zdržali do 45. minute z 0:0, bo v nadaljevanju še boljše.«
Predaje ni, čeprav so Italijanke tu.
»Športniki smo. Kaj pa bi bilo, če ne bi verjel v svoje igralke in v delo, ki ga opravljamo? Pravi primer in vzor so nam lahko igralci Maribora. Nihče jim ni dajal velikih možnosti, pa so se naprej prebili v ligo prvakov, zdaj pa so po dveh tekmah med elito še neporaženi.«
Kaj pa bi bil aktiven rezultat, ki bi dajal upanje za osmino finala?
»Zmaga ali pa vsaj dejstvo, da ne prejmemo gola. Če pridemo s takim izidom v Italijo, potem se bomo tam potegnili v obrambo in prek hitrih protinapadov čakali svoje priložnosti. Malce me skrbi le ta naša igra v obrambi, predložki Italijank in skok igra, kjer nismo dovolj suvereni. Tudi zaradi tega ker doma nimamo prave konkurence.«
Ves čas ste z igralkami. Kako dojemajo in razumejo ta obračun?
»Zavedajo se, da je za večino to kar vrhunec kariere. Nekaj jih bo po tej ligi prvakinj tudi končalo kariero. Veliko se pogovarjamo o tem obračunu, strahu ni, niti pretirane treme. Če bi bilo tega strahu preveč na tekmi, bomo takoj v podrejenem položaju. Prepričan sem, da bomo kos temu izzivu.«
Za vami so tri uspešna leta. V Sloveniji dominirate. Prej ste navduševali v moškem nogometu. Kaj vas je sploh pripeljalo med dekleta?
»S Štefanom Kozicem sva sodelavca. Ko so imeli v klubu krizo, me je začel nagovarjati, da bi prišel na pomoč. Sprva za leto, zdaj pa sem tu že tri leta in pol.«
Začetki niso bili obetavni.
»Štefan je dekletom povedal, kaj si mislim o ženskem nogometu in da so dekleta za v kuhinjo. To so mi zamerila, a sem se jim opravičil, za te izjave pa mi je bilo žal. Z delom so prišli tudi rezultati, postali pa smo velika družina. Da smo danes med 32 najboljših ekip v Evropi, pa ni slučaj, ampak nagrada za ves trud.«
Jutri boste imeli menda tudi bučno podporo s tribun, vstopnice se dobro prodajajo.
»Pričakujem, da se bo zbralo okoli 800, morda celo 1000 gledalcev. To bi bil velik dosežek za ženski nogomet. Prepričan sem, da nam lahko uspe!«
Tekst: D.P.
Foto: D.P./Nzs.si