Nadaljujemo predstavitev igralcev za naj postavo minulih 25 sezon 1. SFL. V tem tednu smo na levem boku, danes pa pod drobnogledom Slaviša Goranovič in Damir Pertič.

Izbor Naj

Za pet različnih igralnih pozicij smo izbrali po šest igralcev, ki so zaznamovali zgodovino 1. SFL (25 sezon torej)  – s svojimi dosežki, nastopi in naslovi, ki so jih osvajali. V petih tednih bomo tako predstavili 30 igralcev, po dva vsak dan – od ponedeljka do srede. Četrtek, petek in sobota so rezervirani za glasovanje na Facebook strani Futsal.si. V tej uvodni fazi, ko predstavljamo igralce po posameznih pozicijah, boste iz šestih na eni poziciji izbrali po dva, ki se bosta uvrstila v veliki finale, kjer odloča anketa.

Dva, ki napredujeta v finale, boste določili tako, da boste v komentar pod grafiko od četrtka do petka vpisali številko (od 1 do 6), ki jo bo prejel vsak nominirani igralec.

Izbiramo naj postavo 1. SFL v 25 sezonah: nominirani na poziciji levi bok:
Benjamin Melink
Rok Grželj
Rok Mordej
Davorin Šnofl
Damir Pertič
Slaviša Goranovič

Damir Pertič (1981) je sprva igra nogomet, potem pa se je zapisal futsalu, ki ga je začel intenzivno igrati v univerzitetni ligi. Na klubski ravni je sprva igral za FC Bronx Škofije in se učil od Zorana Teska. „Potem sem hotel več in se preselil v Litijo, ker sem se želel boriti za naslov prvaka. Ob tem sem imel tudi veliko srečo, da sem pristal v takem okolju v Litiji. Ob meni so bili izjemni igralci. Prišel je Mile Simeunovič, ob njem pa je bila ta izjemna generacija z Igorjem Osredkarjem, Damirjem Puškarjem, pokojnim Darkom Tokićem in trenerjem Tomijem Horvatom. Vsi ti so beležili izjemne rezultate, bistvo pri vseh njih pa je bilo, da so bili lačni zmag in uspeha! Tega sem se navadil v Litiji,“ je marca letos razmišljal Pertič, ki je prišel v Litijo, ko mu je bilo 26 let.

Ko je bil še nogometaš, so ga koristili kot veznega igralca z dobro tehniko in tistega, ki je znal veliko narediti v igri „ena na ena“. Tako je bilo tudi sprva pri futsalu, kjer pa se je naučil veliko.

Videopredstavitev Damirja Pertiča:

Mikalo ga je trenerstvo

„Spoznal sem pomen igre brez žoge, smisel odkrivanja, pomen izkoriščanja „timinga“ za podajo. Dejansko sem dvignil svoj nivo igre od igralca, ki je znal „ena na ena“, do igralca z dobro „pas“ igro, ki je znal izkoristiti prostor,“ je svojo preobrazbo opisal Pertič, ki se je že proti koncu igralske kariere spogledoval z delom trenerja.

V lanski sezoni je vodil FC Litijo, je pa tudi trener reprezentance U21. „Sem tak karakter, da sem že kot igralec imel besedo, svetoval sem mladim kako in kaj. Dejansko je trener ene vrste vodja na in ob terenu. Take zadeve so mi pisane na kožo,“ priznava Pertič,ki pravi, da se je učil od vseh trenerjev, ki so ga vodili: Andreja Dobovičnika, Zorana Teska, Tomislava Horvata, veliko mu je dal Mile Simeunovič, ki je bil njegov soigralec. Danes spremlja, kako delajo Andreu Plaza, José Venancio López in Jesús Velasco, inspiracijo išče tudi v košarkarskih vrstah – pri Željku Obradoviću in Philu Jacksonu.

Pertič ima tri državne naslove, za Slovenijo je v 44 tekmah prispeval 21 zadetkov.

Začel pri Zavcu

Slaviša Goranovič (1978) je še vedno aktiven, saj je član italijanskega kluba Udine Ciyt Futbol Sala. Začetki Goranoviča pa segajo v ekipo Ig Mokerc, kjer je igral pod taktirko trenerka Stanka Zavca, ekipi pa je prišel na pomoč tudi Marjan Dermastja, ki je želel ohraniti reprezentančno formo pred evropskim prvenstvom 2003.

Z Iga v Litijo

„Takrat smo precej igrali tudi turnirje, formirali smo ekipo, v kateri smo bili Nenad Kurtić, Rok Grželj, Slaviša Božič, Edis Kukavica, leto in pol za tem smo našli Senada Dunića. Sprva smo igrali pod imenom VP Inštalacije,“ se spominja svojih začetkov Goranovič, ki se je 2003. preselil v Litijo, kjer je v svoji 2. sezoni začel dobivati več priložnosti, vse pa je s pridom izkoristil. Z Litijani se je 2004/05 uvrstil med osem najboljših v Evropi, potem se je selil v GIP Beton MTO, s katerim je bil tudi državni prvak, to mu je uspelo tudi z Gorico (2008).

Kratek čas je igral tudi v Izoli, v sezoni 2011/12 pa je šel prvič na tuje – v Italijo. Vmes je še enkrat pomagal Gorici, danes pa se spogleduje z idejo, da še podaljša igranje v Italiji.

Videopredstavitev Slaviša Goranoviča:



Goranovič se danes rad spomni tudi futsal turnirjev, kjer se je njegovi ekipi pridružil Josip Iličić, ki danes navdušuje v Serie A.

V Novo Gorico

Slaviša ima štiri naslove državnega prvaka, leta 2009 je bil prvi strelec lige, je tudi prejemnik nagrade Zlata žoga, ki jo podeljuje KMN pri NZS. V dresu Slovenije je zbral 47 nastopov, dosegel je 14 zadetkov. Obžaluje, da se je morda prehitro poslovil od reprezentance, a je dal prednost družini in poslu, ki ga je iz Ljubljane odpeljal v Novo Gorico, kjer si je ustvaril dom in delo, saj vodi frizerski salon. Ostaja pa hvaležen futsalu za vse, kar mu je dal. „Zahvaljujoč futsalu sem spoznal obilo ljudi, predvsem pa našo Slovenijo, ko smo igrali razne turnirje od Žetal, Primorske, Gorenjske in Dolenjske, tja do Kočevja po zaslugi Andreja Strune,“ še pristavi Goranovič.

Tekst: D.P.
Video: M.P.
Foto: M.P.