Spet smo šli v zgodovino 1. SFL. Tokrat smo v letu 2007, točneje v 3. krogu sezone 2007/2008, na sporedu pa je bila tekma med Gorico in ajdovskimi Kixi.
Več o tej tekmi boste jutri videli tudi v prispevku v novi oddaji Futsal Magazin. Prvič na Šport TV 1 v torek, od srede naprej pa še na našem youtube kanalu. Z željo, da obeležimo in spomnimo na jubilej – 25. sezono 1. SFL.
1. SFL, finale, sezona 2007/08, 3. krog, 21.09. 2007
Gorica – MNK Kix Ajdovščina 4:4 (2:1)
Gorica: Gleščič, Kurtič, Mehič, Goranovič, Drobnič, Vajkič, Jevšček, A. Sukanovič, Božič, Brozina, Čavka, Pertovt.
Kix Ajdovščina: Tanjič, Kodele, Likar, Peljhan, Žgavc, S. Sukanovič, Medič, Lazarevič, Taljat, Djukič, Vanceta.
0:1 Sukanovič S. (8.), 1:1 Mehič (12.), 2:1 Kurtič (19.), 2:2 Tanjič (22.), 2:3 Sukanovič (37.), 2:4 Kodele (39.), 3:4 Drobnič (39.), 4:4 Drobnič (40.)
V 40. minuti
Tekma je bila napeta, zbralo se je 150 gledalcev, sodila sta Srečko Resner in Gregor Kovačič. Boljše so začeli gostje, v 8. minuti je zadel Sadmir Sukanovič. Ševzet Mehič in Nenad Kurtič sta poskrbela, da je šla Gorica na odmor z minimalno prednostjo. Zapletlo (in odpletlo) pa se je med 33. in 40. minuto. Admir Tanjič je naprej izenačil, Sukanovič pa spet poskrbel za vodstvo gostov (2:3). Še dodatno je olja na ogenj prilil Miloš Kodele, ki je v 39. minuti povišal na 2:4. Domačini se niso predali – Gorazd Drobnič je v 39. minuti znižal na 3:4, v 40. minuti (do konca je ostalo še 20 sekund) pa postavil končni rezultat – 4:4. Domačo vrsto je vodil Simon Rosič, goste Tomaž Bizjak.
Ajdovci poskrbeli za derbi
„Mislim, da so bolj Ajdovci poskrbeli za to, da je bil ta obračun označen za derbi, ki jih je bilo sicer kar nekaj v slovenski ligi. Da je bila tudi ta tekma derbi, pa je poskrbel tudi rezultat, 4:4,“ na to temo tekme doda tedanji član Gorice Slaviša Goranovič, ki se spominja, da so imeli Novogoričani visoke cilje, ki so jih podkrepili še s prihodom Gorazda Drobniča. „Dejansko smo bili turnirska ekipa As Bau, ki pa se je odločila, da bi rada naredila tudi v državnem prvenstvu,“ se Goranovič spominja začetkov zasedbe na severnem Primorskem. „Litija in Zagorje sta imela svojo preteklost, mi pa smo pod vodstvom Senada Dunića hodili po turnirjih. Nismo imeli tradicije, smo se pa hitro prilagodili,“ nadaljuje Goranovič, ki se je tudi zavoljo futsala preselil v Novo Gorico, kjer je še danes. Ostali junaki te goriške zasedbe, ki je leta 2008 postala državni prvak, so se razkropili po svetu.
„Dejansko se nekako srečamo le na memorialnem turnirju v spomin na Darka Tokića. Senad Dunić in Grega Režonja sta v Nemčiji, Ševzet Mehić vozi avtobus. Zadnjič sem srečal Roka Grželja, Slaven Radiškovič je v Španiji. Več pa se družim s Slavišo Božičem, s katerim živiva v Novi Gorici,“ doda Goranovič.
Rosiču ostala v spominu
„Te tekme se še kako dobro spomnim, to je bila tekma, ki je obrnila našo futsal zgodbo na glavo! Predvsem pri dojemanju, kako bomo peljali to sezono, kaj naj bo rdeča nit. Predvsem pa sem dobil spoznanje, da ne bomo zmogli do svojih ciljev, če ne bom razporedil minutaže na celoten igralski kader,“ se tekme v Novi Gorici s Kixi spominja tedanji trener Goričanov Simon Rosič.
Slab uvod
„Sezone nismo začeli najboljše. Remizirali smo z Živexom (2:2) in izgubili proti Izoli (4:2). Dejansko smo hoteli na prvih treh tekmah na silo do rezultata z nekaj manjšim naborom igralcev. A ni šlo,“ nadaljuje Rosič, ki je spoznal, da mora minute razdeliti. „To sem storil že na naslednji tekmi ob gostovanju v Tolminu, kjer smo presenetili Puntar, saj sem rotiral dve četvorki oz. kar 10 igralcev! S tem sem uspel zadržati ritem, hkrati pa so naši nosilci ostali dovolj sveži, da so v ključnih trenutkih tekme in sezone upravičili svoje poslanstvo in postavljali stvari na svoje mesto,“ nadaljuje Rosič, ki je ob tem razdelil tudi kompetence v trenerskem štabu.
„Bistveno več pristojnosti in odgovornosti sem zaupal Ehadu Gogi in Alenu Petrovtu, ki sta mi med sezono vse skupaj vrnila z velikimi obrestmi in mirno lahko rečem, da brez njiju ne bi bi postal državni prvak z ekipo uličarjev,“ doda Rosič, ki spomni, da so finale dobili brez poraza (3:0 proti Litiji), mnogi pa so jim takrat očitali obrambno postavitev.
„Vse je temeljilo na naši nizki obrambi, iz katere je izhajalo vse, napadalna individualna in moštvena kvaliteta pa je bila nadgradnja vsega tega,“ se na ta očitek odzove Rosič, ki je bil v izključen na prvi polfinalni tekmi proti Puntarju, na 2. tekmi polfinala je zasedbo do finala popeljal prav prej omenjeni Goga.
Tekst: D.P.
Foto: Nzs.si