Soji žarometov na 13. evropskem prvenstvu za ženske (Uefa Women's Euro 2022) se bodo skupaj z zagrnjeno zaveso nad najpomembnejšim letošnjim ženskim reprezentančnim tekmovanjem ugasnili jutri zvečer, ko se bosta na kultnem Wembleyu v severnem Londonu na finalni tekmi pomerili Anglija in Nemčija.

Del največjega evropskega ženskega spektakla je bila tudi naša priznana pomočnica sodnice 33-letna Staša Špur iz Murske Sobote. Slednja je med 2. in 25. julijem v domovini nogometa, na Otoku opravljala vloge pomočnice sodnice na tekmah med Nizozemsko in Portugalsko ter med Italijo in Belgijo, vrhunec pa je bilo sojenje derbija četrtfinala "knock-out" faze tekmovanja, ko sta se v soboto 23. julija v Rotherhamu pomerili Francija - Nizozemska.

Spomnimo, da je Staša Špur (zgoraj na fotografiji druga z desne) tečaj za sodnico pripravnico opravila leta 2010, spomladi 2014 je uspešno pridobila naziv državne pomočnice, potem ko je opravila državni oz nekdanji regijski izpit za pomočnico sodnice. Leta 2015 je debitirala na nivoju 3.SNL, v 2016 pridobila naziv FIFA pomočnice sodnice, aprila 2019 je debitirala na tekmi 2. SNL, oktobra 2020 pa je v Kidričevem na tekmi med Aluminijem in Koprom postala prva in doslej edina ženska, ki je sodila na tekmi najvišjega nivoja državnega tekmovanja za moške (1. SNL).

Njen prvi večji mednarodni turnir je bilo udejstvovanje na EP za ženske U-19 leta 2017 na Severnem Irskem, kjer je sodila 3 tekme v skupinskem delu tekmovanja. Tedaj je UEFA sprva ta delegirala kot nadomestno pomočnico sodnice, ki naj bo v pripravljenosti za primer kolikor se kakšna izmed preostalih pomočnic poškoduje oziroma se ugotovi, da ni dovolj dobro telesno pripravljena, kar se je na koncu tudi pripetilo in Staša je pred 5 leti potovala na Otok kot aktivna udeleženka finalnega reprezentančnega turnirja na stari celini za dekleta do starosti 19 let.

Posebej za naše bralce si je naša internacionalka (spodaj na fotografiji druga z desne) po napornem urniku in pred vikend oddihom v Termah Ptuj vzela nekaj čas za priljubljeno rubriko "POSTANI SODNICA", kjer nam je v eksluzivnem intervjuju povedala veliko zanimivega.

1. Staša, za teboj je največji ženski turnir v Evropi (žensko evropsko prvenstvo v Angliji). Kakšni so bili občutki zastopati slovenske barve v Otoku, kjer si bila edina slovenska sodniška predstavnica?

Glede na to, da je bil to zame največji turnir, je normalno, da je bila prisotna nervoza, vendar tudi veliko pričakovanje in seveda upanje, da bom pustila dober vtis. Dejansko sem bila edina Slovenska predstavnica, kar je velika čast, upam pa, da bo prihodnje prisotnih več sodnic iz Slovenije.

2. V Angliji si delovala na dveh tekmah skupinskega dela in četrtfinalni tekmi med Francijo in Nizozemsko. Vse tri tekme si sodila skupaj s hrvaškima profesionalnima kolegicama Ivano Martinčić in Sanjo Rođak Karsić, s katerima ste se zelo dobro odrezale. Ali je bila prednost to, da prihajate iz podobnega govornega področja? 

Z dekletoma sem že imela tekmo lige prvakinj, kar je prednost, saj se že med seboj poznamo. Kar se pa tiče jezika, med tekmo smo imele tudi Italijana, Nizozemca, Španki,… torej komunikacija poteka v angleškem jeziku. Je pa prednost, da lahko kakšno spodbudno besedo rečemo v ''našem'' jeziku.

3. Pomočnice ste prihajale iz 23-ih različnih držav poleg Slovenije, saj sta Francija in Anglija prispevale po dve sodnici. Kako ste se sporazumelvale v mednarodni družbi na igrišču v SL-HR ekipi in kako je biti v družbi deklet iz toliko različnih držav?

Pogovarjale smo se v angleškem jeziku. Z dekleti iz Balkana smo pa kakšno tudi popričale (smeh).

4. Skupaj s kolegicama ste poleg treh tekem EP nadzorovale tudi spomladanski polfinalni dvoboj ženske lige prvakinj Lyon-PSG, na vseh obračunih pa vas je spremljala priznana kontrolorka sojenja iz Poljske s katero ste se odlično ujele. Kakšen odnos ste razvile in ali vam je bila v veliko pomoč z nasveti in vse ostalim kar spada zraven?

Z njenimi nasveti in izkušnjami, nam je bila v dobro pomoč.

5. Kako je potekal organizacija sodniškega dela in vse ostalo kar spada pod obveznosti (treningi, priprava na tekmo, analiza, uradno delegiranje)?

Po zajtrku smo se pripravljale na trening in nestrpno pričakovale delegiranje na prihajajočo tekmo. Po delegiranju smo se odpravile na določeni trening: HI (high intensity) trening, match preparation trening, recovery trening,… popoldneve smo pa preživeli v gledanju tekem, poslušanju analiz, sestankov,… če mi je dopuščal čas, sem opravila še kakšni trening, se podružila s kolegicami in se spočila.

6. V Angliji smo videli doslej najboljše in največje evropsko prvenstvo za ženske, kako komentiraš vzpon ženskega nogometa v zadnjih letih v tujini in kako pri nas doma?

V zadnjem času Uefa vlaga veliko v ženski nogomet, kar se pozna tudi na domačih tleh. Ženske v nogometu imamo vedno več podpore, strokovnega kadra, boljših pogojev in seveda nepogrešljivih navijačev.

7. Od prejšnjega prvenstva leta 2017 se je vzpenjala tudi tvoja kariera sodnice. Kako bi ocenila svojih zadnjih 5 let sodniške kariere?

Kar sem v vseh teh letih vložila, bi lahko rekla, da se mi počasi vrača. Močna volja, trdo delo in potrpežljivost, so me pripeljale do sem. Povabilo na turnir je bil potrditev, da delam v dobri smeri.

8. V slovenski ženski nogometni ligi so prvakinje devetič postale nogometašice ŽNK Pomurja. Tudi sama si nekoč nastopala za rumene iz Beltincev in bila državna reprezentantka. Kaj je tisto, ki tako veliko deklet navdušuje za nogomet na ravnici v skrajnem vzhodnem delu države, kjer je že vrsto leto pravi ženski nogometni inkubator?

Nogomet je v naši regiji zelo priljubljen, tako pri moških, kot pri ženskah. Dokazujemo, da smo v Prekmurju res nogometni navdušenci, ne glede na spol. Ne morem povedati, kaj vpliva na druge, da so se odločile za nogomet, vem pa da sem sama rasla z nogometom saj je celotna družina živela z nogometom.

9. Pred tremi leti, aprila 2019 si debitirala na tekmi 2. SNL, oktobra 2020 pa si v Kidričevem na tekmi med Aluminijem in Koprom postala prva in doslej edina ženska, ki je sodila na tekmi najvišjega nivoja državnega tekmovanja za moške (1. SNL). Katera tekma v tvoji karieri je bila do sedaj najbolj zahtevna za sojenje in zakaj?

Vsaka tekma za mene predstavlja izziv, ni pa bilo nobene tekme, ki bi se mi posebej vtisnila v spomin.

10. Kaj te je privabilo k temu, da si se odločila postati sodnica in kako na tebe kot sodnico gledajo moški?

Zaradi poškodbe sem morala predčasno prenehati igrati nogomet in želja da ostanem v teh vodah me je privedla do odločitve, da se preizkusim v sodniških vodah. Začetki sojenja so bili težki. Sodnikov nihče ne mara (smeh), kaj šele ženskih sodnic (hahaha), vendar s časoma dobiš trdo kožo, samozavest in izkušnje in se tako lahko dokažeš, da tudi ženske lahko opravljamo to vlogo. Po nekaj letih sojenja so se moški že navadili name.

11. Ali je drugačna priprava sodnice na za mednarodno tekmo v primerjavi s pripravo na tekmo slovenskega državnega nogometnega prvenstva?

Načeloma so priprave enake. Zame osebno je vsaka tekma enako pomembna, res pa je da je na mednarodni tekmi več strokovnih sodelavcev, ki nam podajo dodatne informacije o posamezni tekmi oziroma ekipi.

12. Kaj je najtežje pri opravljanju sodniškega dela in kateri je bil dosedanji tvoj najtežji trenutek v karieri?

Pri samem delu je najtežje to, da se kljub številnim dobrim potezam in odločitvam na igrišču, vedno vsi spomnijo na tisto ''eno'' napačno. Še posebej mi je v  spominu ostal verbalni napad igralca nižje lige. Po prehodu domov sem  zastavico vrgla v kot in sem si sama pri sebi rekla, da se tega več ne grem n da to ni zame. Danes sem vesela, da nisem obupala. Kot pravijo, kar te ne ubije te naredi močnejšega.

13. Kako zahtevno je usklajevanje časa in priprave na sojenje z drugimi obveznostmi?

Zelo zahtevno, potrebuješ veliko podpore s strani družine, prijateljev in službe, predvsem pa discipline. Hvaležna sem, da imam tukaj vso podporo, in da vem, da v tem nisem sama.

14. Kaj lahko mednarodne sodnice naredite za prepoznavnost slovenskega nogometa?

Z dobrim in trdim delom lahko dokažemo, da smo sodnice lahko uspešne na mednarodnih tleh. S tem prenašamo dober vtis na mlajše generacije.

Tekst: NZS/ ŽD