Predsednik Mijatović, v intervjuju za revijo Naš nogomet se tradicionalno ozremo v preteklost in pogledamo, kateri dogodki so zaznamovali odhajajoče leto.
Letos je bilo takšnih kar nekaj, ampak začniva pri tistem, zaradi katerega nogometna Slovenija z upanjem zre v prihajajoče kvalifikacije. Slovenija se je po slabšem začetku sestavila in na koncu obstala v drugem kakovostnem razredu evropskega nogometa, v skupini B Lige narodov. Gre za pomemben mejnik slovenskega reprezentančnega nogometa. Se strinjate?
Težko rečem, da gre za pomemben mejnik, vsekakor pa lahko pritrdim, da je bilo to za Slovenijo pomembno. Po žrebu skupine B, ko smo bili izžrebani v skupino s Švedsko, Norveško in Srbijo, so nam mnogi napovedovali zadnje mesto in izpad v skupino C. Po nekoliko slabšem začetku, ko smo doma nesrečno izgubili s Švedsko in doživeli visok poraz na tekmi s Srbijo v Beogradu, se je ekipa pobrala že na tekmi z Norveško v Oslu. Takrat so fantje strnili vrste in na preostalih tekmah odigrali zelo zavzeto in kakovostno, prehiteli Švedsko ter si zagotovili obstanek v skupini B. Igra in pristop reprezentance tako na zadnjih tekmah v skupini kot na dveh prijateljskih tekmah, na katerih smo premagali Romunijo v Cluju in Črno Goro doma, nas lahko navdajata z optimizmom pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo v Nemčiji, ki se začenjajo marca 2023.
Reprezentanci in kar celotni Sloveniji se je zgodil Benjamin Šeško. Obrestovala se je pogumna poteza selektorja Keka in njegovega strokovnega štaba, s katero se je večja vloga namenila 19-letnemu napadalcu Salzburga, ta pa se je oddolžil s serijo golov. Tisti zadetek na Švedskem se nam je usidral v možgane, od mladega napadalca celotna Slovenija zdaj pričakuje veliko. Kako nanj gledate vi?
Ko je drugič prevzel vodenje reprezentance, se je selektor Kek odločil, da bo več možnosti ponudil mladim igralcem, med katere sodi tudi Šeško. Benjamin je ponujeno priložnost izkoristil maksimalno in dokazal, da gre za izjemno talentiranega nogometaša. Ne nazadnje je nase opozoril že v klubskem dresu. Verjamem, da ga čaka imenitna nogometna kariera, če bo le še naprej tako zavzeto delal. Kadar se tako nadarjen igralec v ekipi počuti dobro in zaželeno, pride do izraza njegova nogometna kakovost. Ta se na koncu pokaže z imenitnimi zadetki. Seveda pa je treba omeniti celotno ekipo na čelu z izrednim kapetanom Janom Oblakom. Vsi so prispevali svoj delež k temu odličnemu rezultatu.
Če se vrnemo na izhodišče. Z novimi kvalifikacijami in novim zagonom prihajajo tudi nova, velika pričakovanja. Po žrebu kvalifikacijskih skupin v Frankfurtu, v katerem se je Slovenija izognila nekaterim najmočnejšim ekipam, je v Sloveniji zavladalo prepričanje, da je čas za uvrstitev na veliko tekmovanje. Kakšne možnosti ima Slovenija v skupini z Dansko, Finsko, Kazahstanom, Severno Irsko in San Marinom?
Skupina, v kateri si bo slovenska reprezentanca poskusila izboriti nastop na evropskem prvenstvu v Nemčiji leta 2024, je zelo konkurenčna in izenačena. Nekoliko slabša je le reprezentanca San Marina, medtem ko Danska sodi v sam evropski vrh. Verjamem, da je naša reprezentanca, ki si je uspela priboriti obstanek v ligi B Lige narodov in ob tem pokazala veliko željo po zmagovanju, sposobna doseči eno izmed prvih dveh mest v skupini, ki na evropsko prvenstvo vodita neposredno. Tudi novembrski pripravljalni tekmi nas lahko navdajata z optimizmom. Kot sem že večkrat poudaril, je reprezentanca dobro vodena, imamo dobro strokovno vodstvo. Igralci so relativno mladi, kljub temu pa večina fantov že dolgo igra skupaj. Zdaj bodo imeli priložnost generacije in upam, da jo bodo izkoristili na najboljši mogoč način. Seveda ne bo lahko, vendar verjamem v te fante in njihovo strokovno vodstvo.
S čim pa bi bili vi na koncu zadovoljni?
Z enim od prvih dveh mest, ki nam zagotavljata nastop na evropskem prvenstvu 2024 v Nemčiji.
Blizu uvrstitve na svetovno prvenstvo je bila ženska članska reprezentanca. Tekma v Walesu, kjer so Slovenke potrebovale zmago, se je končala brez zadetkov in z delitvijo točk. Tekmo ste si ogledali v živo, kaj ste reprezentantkam povedali po tekmi in kaj od te ekipe pričakujete v naslednjih mesecih?
Ženska reprezentanca je izjemno napredovala. Ta napredek je viden predvsem na področju igre in organiziranosti, kar se je poznalo tudi na doseženih rezultatih. Do zadnjega kroga kvalifikacij je bila reprezentanca v igri za napredovanje, dekleta pa so v Walesu igrala izjemno dobro. Bila so borbena in zavzeta, zaslužila bi si dodatne kvalifikacije. Zmanjkal je kanček športne sreče, pa vendar. Tekmo sem si ogledal v Cardiffu, spodbujal ekipo in bil ponosen na igro in pristop, ki so ga igralke prikazale. Ponosen sem bil tudi na izraženo željo po zmagi, ki smo jo lahko čutili skozi celotno tekmo. Ko sem jim po tekmi iz srca čestital, sem jim povedal, da so ob takšnem pristopu, zavzetosti in očitni kakovosti, ki jo premorejo, uvrstitve na večja tekmovanja zelo blizu oziroma so samo vprašanje časa.
Če pogledava še na rezultate mlade reprezentance, ki jo vodi Milenko Ačimović. Fantje so kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2023 zaključili na tretjem mestu, za Anglijo in Češko. Na koncu brez presenečenj, čeprav v letu 2022 Slovenija ni izgubila, v gosteh je premagala tudi Anglijo. Poteka delo v mladi reprezentanci po evropskem prvenstvu pri nas v skladu s pričakovanji?
Mlada reprezentanca je po zamenjavi generacij osvojila pričakovano tretje mesto v kvalifikacijski skupini, in sicer za favoriziranima reprezentancama Anglije in Češke. Drži, fantje so najboljše igre in rezultat pokazali prav proti prvouvrščeni Angliji in vesel sem, da je viden napredek v igri in odnosih znotraj reprezentance. Mile Ačimović, ki reprezentanco vodi zelo dobro, je sestavil mlado in perspektivno ekipo iz igralcev, ki redno igrajo doma in v tujini, zato verjamem, da bomo tudi v naslednjem kvalifikacijskem ciklu videli dobre rezultate.
Nekaj sprememb so v letu 2022 doživele mlajše reprezentance. Boštjan Cesar se je pridružil članski reprezentanci, zamenjal ga je Mišo Brečko. Poleg reprezentance U17, ki jo vodi prav Brečko, se je v elitni krog kvalifikacij uvrstila še reprezentanca U19 pod vodstvom Antona Žlogarja. Se s tem že kažejo ugodni učinki tega, da te fante vodijo nekdanji reprezentanti, ki vedo, kako je videti nogomet na najvišji ravni?
Da, Cesar je okrepil strokovno vodstvo reprezentance A, in ker smo želeli ohraniti usmeritve, ki sva jih zastavila z direktorjem reprezentanc Miranom Pavlinom, smo na njegovo mesto imenovali Miša Brečka. Nekdanji odlični desni bočni branilec je bil pred tem pomočnik Ačimovića pri mladi reprezentanci. Predlog Pavlina, da nekdanje odlične reprezentante vključimo v delo mlajših reprezentanc, se kaže kot zelo dobra usmeritev. Ne nazadnje to potrjujejo tako rezultati selekcij U17 in U19, ki sta se uvrstili v elitni krog kvalifikacij, kakor tudi zelo dobri rezultati selekcij U15 in U16 na pripravljalnih tekmah. Z dobrim delom pri mlajših selekcijah si lahko obetamo boljše rezultate v prihodnosti.
Kar zadeva futsal reprezentanco, Igor Osredkar in soigralci sodijo v sam evropski vrh, tudi na evropskem prvenstvu na Nizozemskem so pustili dober vtis, a žal obstali v skupinskem delu. Poraz s Finsko je bil nekoliko nepričakovan, so pa letos večje breme prevzemali igralci, ki v preteklosti niso bili v prvi rotaciji. Ali to pomeni, da se nam za prihodnost futsala ni treba bati?
Futsal se v Sloveniji igra na visoki ravni in slovenska futsal reprezentanca sodi v sam evropski vrh. Poraz s Finsko na zadnji tekmi je bil res nepričakovan. Po zelo dobrih igrah in dveh neodločenih izidih, ki smo ju dosegli na tekmah s Kazahstanom in Italijo, ki sta izjemno kakovostni reprezentanci, o zmagi nismo dvomili, še posebej zato, ker je naša reprezentanca bolj kakovostna od finske. Pred nami je menjava generacij, ki jo selektor Horvat izvaja postopno in preudarno. Poslovilo se je nekaj zelo dobrih igralcev, kot sta na primer Čujec in Puškar. Priložnost so dobili mladi igralci, ki se trudijo in kažejo svoj talent. Reprezentanca je stalna udeleženka evropskih prvenstev, želimo si še uvrstitve na svetovno prvenstvo. Ob tem pa ne smemo pozabiti na odlične nastope Dobovca v futsal Ligi prvakov.
Če pogledava še na svetovno prizorišče; poleg svetovnega prvenstva v Katarju je letos močno odmeval poskus vzpostavitve novega elitnega klubskega tekmovanja Superlige, ki mu je evropski nogomet odločno rekel ne. Zakaj ameriški model zaprte elitne lige ni dober za razvoj nogometa, manjših klubov in ne nazadnje, reprezentanc?
Svetovno prvenstvo, ki ga je gostil Katar, je bilo prvič organizirano v enem samem mestu. Napovedi o prometnih kolapsih in gromozanskih težavah pri izvedbi se niso uresničile. Bilo je seveda veliko manjših spodrsljajev, ampak v celoti gledano je bilo prvenstvo izpeljano dokaj dobro. Tudi kakovost nogometa je bila na visoki ravni. Še enkrat se je pokazala velika premoč predvsem evropskega in delno južnoameriškega nogometa. Kar zadeva Superligo, je bilo takoj od začetka povsem jasno, da gre za zgrešen projekt, ki enostavno ni uresničljiv. Namen nekaterih velikih klubov, kot so Real, Barcelona, Juventus in še nekaterih, da ustanovijo »svojo« elitno ligo, je v nasprotju z evropskim modelom športa. Bistvo evropskega športa namreč je, da nogomet obravnava kot solidarno celoto, zaradi česar imajo možnosti za uspeh tako mali kot veliki klubi. Vsi skupaj se moramo zahvaliti predsedniku Uefe Aleksandru Čeferinu, da se jim je postavil po robu in skupaj z najožjimi sodelavci uspel preprečiti ta megalomanski in sebični projekt.
Naš lanski intervju na teh straneh se je še v marsičem dotikal epidemije koronavirusa, ki pa je zdaj že za nami. Pa vseeno, kako je epidemija vplivala na nogomet? Česa smo se naučili in ali je nogomet zaradi tega zdaj bolj povezan, močnejši?
Težko rečem, da je nogomet zaradi krize, povezane s koronavirusom, postal bolj povezan ali močnejši. Zaprtja so pustila posledice na obisku tekem, na višini nadomestil za prestope igralcev, kar je posledično vplivalo na finančno stanje klubov. Prav zaradi tega težko razumem, da večina slovenskih klubov še naprej ohranja preživeti model delovanja in posega po igralcih povprečne kakovosti iz bližnje soseščine, namesto da bi ponudili priložnost mladim in obetavnim slovenskim igralcem. Preseneča tudi dejstvo, da podobno delujejo in razmišljajo tudi v drugoligaških ter celo v nekaterih tretjeligaških klubih.
NZS je v letu 2021 ustvarila rekordne prihodke, še bolj pomembno pa je to, da je s 4,5 milijona evrov zagotovila tudi rekordno financiranje nogometnih deležnikov, ki so na ta način lahko prebrodili težje obdobje. Kakšni so načrti za naprej?
Nogomet je najbolj popularen in najbolj množičen šport na svetu, zaradi česar ponuja veliko priložnosti tako za rast in razvoj kot tudi tržne priložnosti, ki jih v strokovni službi NZS poskušamo kar najbolje izkoristiti in oplemenititi. Vsako leto je več reprezentančnih tekmovanj v različnih kategorijah. Nekoliko me moti, da se pogosto omenjajo 'rekordni prihodki' ali visok proračun NZS, ne da bi se ob tem pogledalo v strukturo teh prihodkov. Skozi proračun NZS gredo sredstva za medijske in sponzorske pravice za 1. SNL, za programe Uefe in Fife ter nagradne sklade, ki so jih deležni klubi za nastope v evropskih tekmovanjih. Vsa ta sredstva sicer res gredo skozi NZS, a jih zveza v celoti prerazdeli v klube, ki so do njih upravičeni. Seveda pa NZS z različnimi namenskimi programi finančnih spodbud poskuša pomagati klubom in medobčinskim nogometnim zvezam, spodbuditi razvoj ženskega nogometa, futsala, mladinskega nogometa in podobno. Teh programov je ogromno in NZS večino sredstev vrne nazaj v nogomet ali v njegov razvoj. Pred nami je začetek novega infrastrukturnega projekta, enega največjih do zdaj, s katerim bomo do leta 2028 pospešeno razvijali nogometno infrastrukturo, in sicer v partnerstvu z lastniki in upravljalci nogometnih objektov ter sodelovanjem klubov in države.
Prva liga Telemach je eden tistih produktov, ki skozi rekordne prihodke s področja TV-pravic ogromno vračajo v elitni klubski nogomet. Ste zadovoljni z razvojem na področju klubskega nogometa in kje vidite ligo v prihodnosti?
Sredstva, ki smo jih iztržili pri zadnji prodaji medijskih in sponzorskih pravic Prve lige Telemach, so veliko večja, kot so bila v preteklem obdobju, in klubom pridejo še kako prav. Morda so rekordna na področju Slovenije, a če jih primerjamo s pravicami v nekaterih tržno bolj zanimivih in razvitih nogometnih državah, so ti prihodki še vedno zanemarljivi. Hrvaška na leto iztrži trikrat več, Romunija sedemkrat ali osemkrat več, Norveška pa kar dvajsetkrat več. Seveda gre za večje trge s popolnoma drugačnimi konkurenčnimi pogoji, kot jih imamo v Sloveniji, a zato je pri nas še toliko bolj pomembno, da z dobrimi poslovnimi modeli prvoligaški nogomet dvignemo na višjo raven in skupaj s klubi zagotovimo bolj znosno dolgoročno financiranje delovanja klubov. Prva liga Telemach ni slaba, vendar menim, da se je rast nekoliko ustavila in da so potrebne nove ideje, kako okrepiti tekmovanje in ga narediti bolj zanimivega za gledalce. V tej smeri bomo delovali skupaj s klubi in komisijo za profesionalni nogomet.
Letos je zaživela tudi sprememba formata pokalnega tekmovanja, v katerem smo lahko videli nekaj čudovitih dogodkov, ko so se pomerili majhni in veliki klubi. Igralci, ki so Ljudski vrt ali Stožice do zdaj videli le s tribun, so tam odigrali pravo, tekmovalno tekmo. To je navsezadnje smisel vsega, kajne?
Ideja o spremembi pokalnega tekmovanja oziroma prva izvedba v novi obliki je resnično osvežila pokalno tekmovanje. To je postalo izredno zanimivo in privlačno, na ta račun smo deležni velikega števila pohval. V tekmovanje je vključeno res veliko število klubov, zdaj res tekmujejo veliki in mali klubi, renomirani klubi prihajajo v mala mesta in manjša okolja, mali klubi na večje in boljše stadione, kar dviguje prepoznavnost nogometa v širši družbi. Če se bo pokazala potreba po kakšni manjši spremembi, bomo delovali proaktivno. Tako ob spremembi formata tekmovanja v 2. SNL kot tudi ob spremembi tekmovanja v mladinskih kategorijah smo prisluhnili idejam, ki so jih prispevali klubi, za zadetek v polno pa se je izkazala tudi sprememba pokalnega tekmovanja.
Kakšni pa so izzivi? NZS je v skrbi za čim boljši razvoj slovenskega nogometa že namenila dodatna sredstva za igranje mladih slovenskih nogometašev, kaj pa še lahko naredi na tem področju?
Nogometna zveza Slovenije si želi in si prizadeva, da bi klubi omogočili igranje v prvih postavah čim večjemu številu mladih slovenskih igralcev. Na ta način bi veliko pridobil slovenski reprezentančni nogomet, enako pa tudi klubi, ker bi z razvojem in prestopi uveljavljenih mladih igralcev pridobili bistveno več sredstev, kot jih sicer. NZS je že v preteklosti poskušala zagotoviti minutažo mladim igralcem skozi spodbude za igranje v prvem moštvu v višini 250 tisoč evrov letno v 1. SNL in 220 tisoč v 2. SNL. Na koncu se je izkazalo, da klubi, ki so izpadali iz lige in so bili praviloma v slabšem finančnem stanju, teh spodbud niso izkoristili oziroma so se kljub izpadu iz lige naslanjali predvsem na tuje igralce, kar nikakor ni logično. V letu 2022 smo sprejeli nova pravila glede spodbud, v naslednji sezoni pa želimo izpeljati pobudo, ki bi ustrezno vključenost mladih igralcev opredelila že v pravilih za tekmovanje.
V naslednji sezoni stopa v veljavo tudi spremenjen sistem mladinskih in kadetskih tekmovanj. Prva slovenska mladinska liga se bo po novem igrala samostojno, kadetska liga in liga U15 pa skupaj. Na čem je temeljila ta odločitev?
Spremembo tekmovalnega sistema je predlagala stroka, predlog pa je šel v razpravo na različnih organih in komisijah znotraj Nogometne zveze Slovenije. Ideja je predvsem v tem, da bi povečali kakovost mladinskega tekmovanja ter s premikanjem starostne meje za omejeno število igralcev ohranili večje število mladih igralcev. Ob tem želimo povečati konkurenčnost lig, zanimanje ljudi in medijsko izpostavljenost, obenem pa igralce že pripraviti na nastopanje v članski konkurenci. Samostojna mladinska liga bo predstavljala elitni del mladinskega nogometa in zadnjo stopnico pred članskim. Ob tem se mi zdi smiselno, da se zaradi stroškovne učinkovitosti združita kadetska liga in liga U15.
Kakšne pa so vaše želje za prihajajoče leto?
Za vse si želim veliko zdravja in miru, predvsem pa ustavitve vseh vojn, ki nikomur ne prinašajo nič dobrega. Vsem nogometnim navdušencem pa želim tudi obilico nogometnih oziroma športnih uspehov in pomembnih rezultatov ter uvrstitev na velika tekmovanja.
Srečno in zdravo v letu 2023!
Prispevek iz decembrske številke revije Naš nogomet.
Tekst: Matjaž Krajnik
Foto: M24.si
