Ko smo se lani ob zaključku leta pogovarjali s predsednikom Nogometne zveze Slovenije v podobnem intervjuju, kot je ta, smo trdno verjeli, da so epidemiji novega koronavirusa šteti dnevi in da bo njen vpliv na nogometne dogodke v letu 2021 majhen, morda celo ničen. Vsaj kar zadeva odpoved tekem in prazne stadione.

Radenko Mijatović je izkušen manager in vodja, epidemija pa je tista, ki je tudi najbolj izkušene strokovnjake postavila na preizkušnjo. Njen vpliv na delovanje Nogometne zveze Slovenije je bil velik, zato se epidemiji v pogovoru nismo želeli izogniti, smo se pa razumljivo z Mijatovićem dotaknili tudi drugih pomembnih tem slovenskega nogometa v iztekajočem se letu 2021.

Nogometno pestro leto 2021 se končuje. Potem ko so se nogometne dejavnosti v letu 2020 za nekaj časa ustavile zaradi pandemije, je bilo to leto nekoliko bolj normalno. Po čem si ga boste zapomnili?

Tako kot lansko je bilo tudi letošnje leto izjemno turbulentno, polno dogajanja. Prvoligaško tekmovanje je dobilo novega pokrovitelja, imamo tudi novega medijskega partnerja. Uspeli smo organizirati evropsko prvenstvo do 21 let. Lepo je bilo znova gledati nogomet mladih, a moram reči, da je enoletna odsotnost zahtevnejših srečanj prišla do izraza. Podobno velja za navijače, ki so se po dolgem času vrnili na tribune, vendar tekme obiskujejo v manjšem številu kot v predkoronskih sezonah. Na obisk verjetno vpliva strah pred boleznijo, pa tudi razvlečen protokol, skozi katerega se mora človek prebiti pred vstopom na stadion. Začeli in zaključili smo kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Priznam, da smo pričakovali več, želeli smo se uvrstiti v dodatne kvalifikacije, vendar sta bili hrvaška in ruska izbrana vrsta premočni. Mislim pa, da je selektor Kek v tem času uspel izbrati reprezentante, ki se bodo v prihodnosti lahko kosali tudi z močnejšimi zasedbami. 

Smo v decembrskem času, ko bi morali pripravljati tradicionalni prednovoletni sprejem Nogometne zveze Slovenije, ki pa je že drugič zapored odpadel zaradi epidemije covida-19. Tudi letos se je svet vrtel okoli epidemije, kako pa ste se z njo spopadali v nogometu? Kaj je pandemija pomenila za partnerstva, kakšni so bili v teh zahtevnih časih odnosi s sponzorji?  

Na žalost izvedba takšnega dogodka glede na trenutno stanje ni mogoča in tudi ne bi bila razumna. Epidemije ni konec, v zadnjem času se še stopnjuje. Lani in letos smo uspešno izpeljali skoraj vsa tekmovanja. Trenutno imamo nekaj težav, zaradi prevelikega števila okuženih igralcev smo morali na primer odpovedati srečanje med Olimpijo in Muro. Situacija je specifična, a se ji moramo prilagajati in iz nje izvleči kar največ. Naši partnerji so se odzvali imenitno, nogomet še vedno vidijo kot ključni medij za oglaševanje. Z nekaterimi smo v tem času uspeli skleniti celo boljše dogovore. Telemach je postal novi sponzor Prve lige, Pivovarna Union pa je svoje sodelovanje z Nogometno zvezo Slovenije še poglobila in se razširila tudi na ženski nogomet in Prvo slovensko nogometno ligo. 

Omenili ste novega sponzorja 1. SNL, ki se od letošnje sezone imenuje Prva liga Telemach, tudi televizijski prenosi tekem so se premaknili. Pri odločitvi o prodaji medijskih pravic so letos na pobudo NZS prvič sodelovali tudi klubi. Kako ste sprejeli odločitev, kaj je prevladalo in kakšne so prve ugotovitve po polovici sezone?

Novega medijskega partnerja smo izbrali v sodelovanju s klubi. Pretehtala je ponudba, ki je glede na trenutne razmere in potrebe klubov enostavno nismo mogli zavrniti. Pomeni določeno osvežitev, pomeni bistveno več sredstev za prvoligaše, saj NZS vsa sredstva od prodaje medijskih pravic porazdeli med klube. Dosegli smo, da najatraktivnejše srečanje kroga prenaša partner, ki ima potreben doseg in ki mu je šport blizu, še posebej nogomet. Ključnega pomena pa seveda je, da se vseh pet tekem prenaša v živo. 

Pomembno novost je slovenski nogomet doživel v prvem krogu letošnje sezone, ko je bila odigrana prva tekma s tehnologijo VAR. Sta dve tekmi na krog upravičili pričakovanja? Kakšen je načrt razvoja VAR-a v prihodnje?

Uporaba VAR-a je v Evropi samoumevna. Slovenija je med državami, ki se temu vlaku priključujejo pozneje. Začeli smo previdno, z dvema tekmama. Odločili smo se pravilno, saj bi bil začetek s petimi tekmami glede na naše infrastrukturne zmožnosti manj uspešen. Tako pridobivamo potrebne izkušnje, klubi se lažje privajajo, sodniški kader se lažje izobražuje in certificira. Pričakujemo, da bomo VAR spomladi že lahko uporabljali na vseh srečanjih. Gre za veliko pridobitev, ki bo pripomogla k regularnosti tekmovanja.

Članska reprezentanca je v zgoščenem ritmu po uspehu v lanski Ligi narodov, ko so se Kekovi varovanci uvrstili v ligo B, začela ter prvič v enem koledarskem letu tudi končala kvalifikacije. Začelo se je z zmago nad Hrvaško v Stožicah, končalo z domačo zmago nad Ciprom, vmes pa sta se zgodila spodrsljaj na Cipru in boleč poraz v Splitu. Kako ste te kvalifikacije videli vi? 

Zaradi različnih razlogov, med katerimi je tudi epidemija, je bil koledar reprezentančnih tekem zelo zgoščen. Prvič smo začeli in končali kvalifikacije v istem letu, prvič smo v enem ciklu odigrali tri kvalifikacijske tekme. Začeli smo s sanjsko zmago nad Hrvaško in odlično tekmo v Rusiji, ki smo jo na žalost izgubili. Sledil je poraz na Cipru, ki je bil nepričakovan in ki nam je močno zmanjšal možnosti za kasnejši uspeh. V kvalifikacijah smo delovali po sistemu toplo-hladno. Tudi zato je bilo prepozno, ko smo na koncu zaigrali zelo dobro. Nismo dosegli zastavljenega cilja, dodatnih kvalifikacij, a smo dobili kompaktno reprezentanco za prihajajoča tekmovanja, kot sta Liga narodov ter kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2024 v Nemčiji, uvrstitev na katerega je naš osrednji cilj.

Selektor Kek je v svojem prvem mandatu Slovenijo odpeljal na veliko tekmovanje, v drugem pa se je lotil prenove izbrane vrste in vključevanja mlajših nogometašev, kot je Benjamin Šeško, ki je najmlajši igralec in tudi strelec, ki je nastopil za člansko izbrano vrsto. Selektor Kek je tako iz tekme v tekmo bližje standardni postavi, ki je bila njegov zaščitni znak že v letih 2009 in 2010. Kaj pričakujete od reprezentance v prihajajočih tekmah v ligi B?

Selekcija nogometašev za te kvalifikacije je bila dobra. Že prva tekma s Hrvaško je pokazala, da ima reprezentanca potencial in da lahko dosega zelo dobre rezultate. Med kvalifikacijami je moral selektor neprestano iskati rešitve in spreminjati ekipo. Da mu je to uspelo, so pokazale tudi zadnje tekme tega cikla. Selektor in igralci si želijo nadaljevati skupaj. Upam, da bo to pripeljalo do naslednje velike uvrstitve.

Ženska članska reprezentanca je uspešno krenila v kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu 2023, med drugim so Jarčeve varovanke doma kljub tesnemu porazu namučile Francozinje ter doma remizirale proti favoriziranim Valižankam. So dekleta pod vodstvom Boruta Jarca dozorela? Postajajo vedno resnejše kandidatke za nastop na zaključnem tekmovanju?

Borut Jarc odlično dela z ekipo, kar se odraža tudi na rezultatih članske izbrane vrste. Ta reprezentanca je dozorela, a je skoraj celotna prva postava sestavljena iz igralk, ki si izkušnje nabirajo v tujini, v prvenstvih, močnejših od našega. Z igralkami se razvijajo tudi reprezentance. V kvalifikacijah je vse mogoče in upam, da si dekleta, ki res igrajo s srcem, priigrajo dodatne kvalifikacije. To bi bilo imenitno.

Mlada reprezentanca je pod vodstvom Milenka Ačimovića zaigrala na največjem nogometnem tekmovanju, ki ga lahko gosti Slovenija, evropskem prvenstvu za igralce do 21 let. Kako nekaj mesecev kasneje gledate na tekmovanje, na katerem so v Ljubljani slavili Nemci? Kaj si mislite o nastopih slovenske reprezentance in ali ste sami pričakovali drugačen razplet? Kaj bi na sicer izvrstno izpeljanem tekmovanju, ki pa je bilo organizirano med epidemijo, pomenila prisotnost gledalcev?

Prvenstvo je bilo organizirano na visoki ravni, zanj smo poželi veliko pohval, kakovost nogometa je bila izredna. Sloveniji je žreb namenil najmočnejšo skupino s Španijo, Italijo in Češko. Proti Špancem smo odigrali zelo solidno, Čehi so točko iztržili šele v zadnjih minutah, odločilno tekmo z Italijo pa smo žal izgubili. Mlada reprezentanca je pustila zelo dober vtis, v takšni skupini je bilo težko pričakovati kaj več. Poleg tega se je prvenstvo odigralo brez gledalcev, ki bi zagotovo bili naš dodaten adut. Morda bi se lahko pred polnimi tribunami končalo tudi kako drugače.

V mlajših reprezentancah so Boštjan Cesar, Aleksandar Radosavljević, Muamer Vugdalić in Anton Žlogar, sami nekdanji reprezentanti, že začeli delo z mladimi nogometaši, potem ko je v zadnjem obdobju odpadlo precej tekem zaradi epidemije. Aleksandar Radosavljević se je z U17 uvrstil v elitni del kvalifikacij, medtem ko je reprezentanca U19 z Boštjanom Cesarjem obstala v skupini z Italijo, Islandijo in Litvo. Kaj lahko od teh fantov pričakujemo v prihodnosti?

Nogometna zveza Slovenije si želi, da bi v slovenskih reprezentancah večinoma delovali nekdanji reprezentanti, ki si želijo postati trenerji. NZS jim na drugi strani seveda omogoča in od njih zahteva, da si pridobijo ustrezne trenerske kompetence. To ni praksa zgolj pri nas, ampak tudi drugod po Evropi. Tudi hrvaške selekcije, ki se redno uvrščajo na največja tekmovanja, vodijo bivši igralci. Ne gre za posnemanje, mladim igralcem želimo zgolj približati njihove vzornike, ki so doživeli velike stadione, velike tekme, velika tekmovanja. Vedo, kako se je treba za tak uspeh boriti. To z rezultati dokazujeta reprezentanca U17 in U21. Upam, da bodo tudi ostale reprezentance kmalu zaigrale na višji ravni.

Reprezentanca, ki bo v prihajajočem letu zagotovo igrala na največjem tekmovanju v svoji kategoriji, je članska reprezentanca v futsalu, ki jo januarja čaka nastop na evropskem prvenstvu na Nizozemskem. Naši fantje, ki sicer sodijo med najboljše v Evropi, niso imeli veliko sreče pri žrebu. Kakšne možnosti imajo proti Italiji, Kazahstanu in Finski in kaj sporočate varovancem Tomija Horvata pred začetkom tekmovanja?

Slovenska futsal reprezentanca se že vrsto let redno uvršča na velika tekmovanja. Gre za kakovostno zasedbo, ki je že dolgo med najboljšimi desetimi v Evropi. Seveda, skupina je zahtevna, lahkih nasprotnikov ni več. Francozi, ki so bili še včeraj avtsajderji, danes igrajo izjemen futsal, Kazahstan se je okrepil z Brazilci. Pričakujem, da se bo naša reprezentanca uvrstila v izločilne boje. Tomi Horvat ima dovolj izkušenj, igralci pa dovolj kakovosti, da jim to lahko tudi uspe.

V letu, ki se zaključuje, ste na NZS veliko pozornosti posvetili tudi razvoju organizacije in produktov pod okriljem NZS. Pripravljena je nova strategija za obdobje do leta 2025, katere cilj je slovenski nogomet dvigniti na še višjo raven. Kaj bi v nekaj stavkih izpostavili kot najpomembnejši del te strategije?

Za dosego boljših tekmovalnih rezultatov je najpomembneje dvigniti organizacijsko raven Nogometne zveze Slovenije in njenih struktur ter še bolje definirati procese, ki bodo omogočali lažje doseganje teh rezultatov. Ključna bodo vlaganja v stroko in dvig strokovnosti kadrov, ki izobražujejo igralce in strokovnjake. Posvetili se bomo tudi ženskemu nogometu, skušali ga bomo dvigniti na še višjo raven. Vsekakor je med pomembnejšimi cilji tudi dvig ravni igre članske izbrane vrste, ki bi nam prinesel boljše rezultate. Ob vsem tem naj izpostavim še korektno finančno poslovanje NZS in ohranjanje dobrih odnosov z našimi partnerji, da skupaj dosežemo, kar si želimo.

Ob koncu ne moremo mimo želja. Česa si v letu 2022 želite vi?

Ne smem si želeti preveč. Želim si, da se futsal reprezentanca na evropskem prvenstvu prebije čim dlje, da se ženska reprezentanca uvrsti v dodatne kvalifikacije, in če bo le mogoče, tudi na svetovno prvenstvo, da se ena od mladih reprezentanc uvrsti na veliko tekmovanje, da članska izbrana vrsta skozi Ligo narodov stabilizira svojo igro in pripravi izhodišče za kvalifikacije za evropsko prvenstvo, da sledimo zastavljeni strategiji ter da skupaj s sodelavci naredimo več kot v letu 2021.

Prispevek iz decembrske številke revije Naš nogomet.
Tekst: MaK
Foto: M24.si