Slovenski sodnik Borut Šivic je prejel veliko priznanje – sodil bo na letošnjem svetovnem prvenstvu na Tajskem, kamor potuje jutri. Do sedaj je sodil na evropskem prvenstvu in na finalnem turnirju lige prvakov. Omenjena aktivna udeležba na svetovnem prvenstvu je prav gotovo krona bogate kariere.

Kaj vam pomeni nominacija za svetovno prvenstvo?
»Gre za najelitnejše tekmovanje in biti del tega je zame nekaj najlepšega ter nagrada za dosedanje sojenje.«

Kdaj in kje ste izvedeli veselo vest?
»V začetku avgusta, ko sta me poklicala generalni sekretar NZS Aleš Zavrl ter predsednik futsal sodnikov Borošak Silvo. Praktično v istem času so sledili še klici in čestitke sekretarja za futsal Staneta Kokalja, vodje futsal stroke Štefana Tivolda ter kolegov funkcionarjev iz tujih nogometnih zvez.«

Ste zavoljo dosedanjih uspehov in dobrega sojenja pričakovali nominacijo?
»Glede na dosedanja delegiranja na velika evropska tekmovanja, bi bil v primeru, da ne bi bil nominiran za SP, odkrito povedano razočaran. Kljub temu pa mi je šele uradno obvestilo odpravilo moje dvome.«

Kako ste se pripravili na tako veliko tekmovanje?
»Poleg telesne priprave sem pridobil tudi nekaj več video gradiva, še natančneje pa sem dodatno preučil novo angleško verzijo futsal pravil.«

Si v času priprav tudi ogledate svoje preteklo sojenje?
»Tudi, imam dovolj video materiala iz preteklih Uefinih tekem. Zagotovo je po tekmah vedno dobro ponovno videti določene situacije in svoje delovanje.«

Prepričani smo, da ste dobili tudi detajlna navodila za pripravo.
»S Fife smo prejeli štiritedenski program treningov z intenzivnostjo po štiri treninge tedensko. Gre za trening osnovne vzdržljivosti, hitrosti, hitrostne vzdržljivosti, koordinacije ter gibljivosti. Vsebina oziroma vaje so prilagojene zahtevam futsal tekme.«

Kaj pa seminar?
»Seminar in fizično testiranje bomo imeli na Tajskem, ko se zberemo pet dni pred začetkom prvenstva.«

Kako izgleda dan sodnika na velikem tekmovanju?
»Na zajtrk navadno prihajamo ob času, kot ustreza vsakemu posamezniku, potem imamo običajno kakšen krajši sestanek, v času do tekme pa je potem po kosilu prosto. Takrat si vsak po svojih željah zapolni svoj čas. V hotelih je dovolj možnosti sprostitve, običajno sam naredim kratek trening nizke intenzivnosti ali sprostitev v bazenu, odvisno od počutja. Pred tekmo imam vedno kratek počitek.«

Med tekmo je pomembna komunikacija s kolegom. Kako komunicirate?
»Z diskretnimi znaki, ob time outu in med polčasom se lahko na kratko pogovorimo o določenih zadevah, se na kaj opozorimo. Na večjih tekmovanjih se uporablja tudi komunikacijski sistem.«

Kako pa na odločitve reagirajo igralci na velikih tekmovanjih?
»Gre za profesionalce in temu primerno je načeloma tudi njihovo vedenje. Dobro se zavedajo, kaj je njihova naloga na igrišču na kar so tudi popolnoma osredotočeni. Določeni taktični prekrški pa znajo biti še bolj skriti, na kar je treba biti še posebej pozoren.«

Katera mednarodna tekma vam je ostala najbolj v spominu? In zakaj?
»Prav gotovo je bilo to finale neuradnega evropskega prvenstva leta 2008 med Rusijo in Italijo. To je bila prva pomembnejša tekma, ki je pomenila prelomnico na moji sodniški poti. Prav tako je bila izredna sama tekma, saj smo imeli podaljške, preobrate in izredno kvaliteten futsal (5:4 so slavili Rusi). Atmosfera v polni dvorani je bila ob navijanju 6000 gledalcev izjemna.«

Kje pa je bila najboljša atmosfera?
»Letošnji finalni turnir lige prvakov v Barceloni. Vidi se, da ima v Španiji futsal veliko vlogo v športu.«

Vrsto let ste že na sceni, v katero smer gre sojenje?
»Visok prag tolerance presoje prekrškov. Pomeni, da se vse več pušča čvrsto igro, ob določenih razlikah napram nogometu so dovoljeni drseči štarti in drugi dovoljeni kontakti z nasprotnikom, kar je bilo v začetku futsala prepovedano. Stremi se k tem, da je igra vse bolj dinamična in s tem posledično zanimiva za gledalce. Seveda je tak način vodenja tekme možen ob ustreznem fair palyu igralcev in zato ni ustrezen na vseh nivojih tekem.«

Tekst: D.P.
Foto: O.A.