Futsal reprezentant Alen Fetić je v torek dosegel že svoj 39. gol v dresu Slovenije. Z zadetkom, ki je poskrbel za vodstvo naše izbrane vrste, pa je Ljubljančan postal tudi prvi strelec na 11. evropskem prvenstvu Stare celine. Z golom in potezami si je Alen prislužil naziv najboljšega posameznika v naši izbrani vrsti.

Čestitke to naslov najboljšega v slovenski vrsti.
„Hvala. Nagrado in priznanje bi takoj menjal za tri točke! A to smo prespali, težka noč je za nami, gremo dalje. Se pa še enkrat zahvaljujem za priznanje. Tu je, pozabil sem, grem naprej. Prvenstva še ni konec.“

Šele začelo se je. Rekli ste, da je bila noč težka.
„Ni lahko zaspati po takem obračunu. Ko smo prišli v hotel, smo si na Sportklubu še enkrat ogledali posnetek naše tekme. Vsak pri sebi je tako analiziral, kaj je naredil prav in kaj ne. Da ne bi naslednjič ponavljal napake. Sam sem zaspal šele okoli treh zjutraj.“

Kakšna pa je bila zadnja januarska sreda?
„Po zajtrku smo bili prosti, ob 13. uri je sledil trening. Po kosilu smo se družili, spili kavo, sledi ogled obeh današnjih tekem. Že včeraj je Poljska dokazala, da so vse ekipe na tem prvenstvu zelo kvalitetne in tudi izenačene.“

Vas je presenetilo nizko število golov? Na prvi tekmi so bili doseženi štirje, potem dva.
„To je pač odvisno od poteka srečanja. Tudi mi bi lahko zabili še kakšnega, pa ga žal nismo.“

Slovenski uvod v tekmo je bil dober, konkreten.
„Tak, kot smo si ga lahko le želeli. Hitro smo dosegli gol, potem smo povedli 2:0. Igrali smo dobro, prvi polčas je kvaliteten. Ob koncu smo prejeli nesrečen gol. V drugem polčasu so nas Srbi uspavali s svojo obrambo. Škoda, da nismo povedli 3:1, potem bi bilo vprašanje zmagovalca rešeno.“

Sami ste zelo domiselno proslavili zadetek.
„To se je zgodilo povsem spontano! Gol pa sem posvetil ženi in otroku, ki se bo rodil aprila.“

Če se vrneva v ta drugi polčas.
„Nismo delali neumnih napak, igrali smo preprosto. Morda bi lahko stopili še korak bližje in jih še bolj pritisnili. Srbija je igrala pametno – s svojo obrambo nam je povsem odsekala pivota.“

Potem pa šok, 28 sekund pred koncem jim je uspelo.
„Kar nisem mogel verjeti. Da se to zgodi prav nam. Verjetno je to nesreča za nas in sreča za Srbe. Saj veste, kako je s srečo: moraš si jo zaslužiti.“

Je po prespani noči točka več vredna, kot je bila sinoči?
„Zagotovo. Sinoči smo bili taki, kot da smo izgubili. Bolelo je dejstvo, da smo imeli na pladnju tri, izgubili pa dve.

V slovenskih časopisih se je avtorjem zapisalo, da ste vnovič dokazali, da ste igralec za velike tekme.
„Zveni lepo, a sam ne vem, če je ravno tako. To so dosežki ekipe, sam ne zabijam golov. Je pa res, da se počutim vrhunsko, celo sezono že igram na zelo visoki ravni. Svoje naredijo tudi izkušnje. V torek pa sem bil ob pravem času na pravem mestu. Sicer pa: naj jih pet zabije Damir Puškar, samo da Slovenija zmaga. Le to šteje!“

V soboto vas čaka Italija, ki bo jutri merila moči s Srbijo.
„Italija je verjetno za vse nas mala neznanka. Menjali so generacijo, v ekipi pa je več Italijanov, ostalo pa je še nekaj brazilskega pridiha. A to je še vedno velikega spoštovanja vredna ekipa, ki je bila nazadnje leta 2014 evropski prvak. Vmes se je zgodilo marsikaj. Na zadnji pripravljalni tekmi so s 7:0 porazili Poljsko, ki pa je sinoči namučila Rusijo. Počakajmo do jutri. Zavedamo pa se, da bomo naredili vse, da Italijo premagamo!“

Za vami je pestra futsal pot, ki jo skušate kronati v vaši rodni Ljubljani na največjem možnem evropskem futsal spektaklu.
„Resnično sem srečen in ponosen, da gostimo evropsko prvenstvo. To bi privoščil vsakemu športniku. Vročica prvenstva se čuti na vsakem koraku. Ko smo na kavi, prihajajo ljudje do nas, nam čestitajo, se slikajo z nami... Vedo, da Slovenija gosti evropsko prvenstvo. Ker je to v Ljubljani, sem še toliko bolj srečen in ponosen. Želim si le, da v soboto podaljšamo našo udeležbo v odločilne boje.“

Tekst: D.P.
Foto: M24.si