Pokalno lovoriko so v zadnjih vzdihljajih tekme izpred Domžalskih nosu odnesli Mariborčani. Zmagoviti zadetek za 3:2 je dosegel 22-letni Kranjčan, David Bunderla. Ni pa bila to prva priložnost, ko je mladi nogometaš vijoličastim zagotovil odličje. Bunderla je že v lanskem juliju odločil superpokalno srečanje proti Interblocku, ko je v 102. minuti prav tako zadel za 3:2.

Vijoličasti so po letu 2004 še šestič dvignili pokalno lovoriko, Domžale pa v debitantskem nastopu kljub dvakratnemu vodstvu ostale praznih rok. Ne glede na to, sta moštvi prikazali dobro igro ter borben in gledljiv nogomet, Bunderla pa je z drugim letošnjim zadetkom postal mariborski junak.  

O čem ste razmišljali, ko je žoga v 120. minuti letela proti Vam?

Le o tem, da zaključimo napad.  Niti nisem razmišljal o tem, da bi dosegli gol. Vsi smo že nekako obupali in razmišljali o enajstmetrovkah, potem pa gol… Filekovič je poslal dober predložek, spremljal sem žogo in jo spravil v mrežo.

Pomembnejšega zadetka v Vaši karieri verjetno še ni bilo?

Zagotovo ne. To je eden najlepših zadetkov. S tem občutkom se nič ne more primerjati. Zadeti v 120. minuti je res nekaj fenomenalnega. Vsi smo pričakovali, da bomo lažje zmagali, a so bile Domžale trd oreh. Slajše od te zmage, ni bilo še nobene.

Je zadetek obliž na rano, glede na nekaj težav ob Vašem prihodu v Maribor?

Kaj pa je lahko lepšega, kot to, da odločiš takšno tekmo? Skozi celotno sezono sem govoril, da čakam na svoje priložnosti. Dočakal sem jo in upam, da bom v prihodnje dobil več priložnosti.

V prvem polčasu ste gol dobili ob koncu 45 minut, tako, kot ste na koncu zaključili Vi. O čem je tekla beseda v slačilnici?

To je že v navadi, da iz prekinitev dobivamo gole. Mislili smo, da tokrat temu ne bo tako, a prejeli smo kar dva. Malce je bilo povzdignjenega glasu med odmorom, a to na lep način. Rekli smo si, da moramo zmagati. Če ne po rednem delu, pa v podaljških. Na srečo se je tako tudi zaključila tekma.

Kaj je odločilo, da smo v drugem polčasu videli drugačen Maribor, kot v začetku tekme?

Skozi celotno srečanje smo bili boljši nasprotnik, imeli iniciativo, ampak prejeli dva zadetka. Nasprotnik se je pomaknil nazaj in igrati smo morali tako rekoč proti bunkerju. Tavares je zadel dva lepa gola in odigral eno najboljših tekem v sezoni. Rešil nas je v rednem delu srečanja, na koncu pa smo garali vsi in veselje je nepopisno.

Ste že razmišljali o izvajanju enajstmetrovk?

Moram priznati, da mi je to rojilo po glavi že od začetka podaljška. Zelo smo bili utrujeni, imeli zelo malo moči. Ponesli so nas naši zvesti navijači, da smo sploh zdržali do konca. Po zadetku pa so se moči povrnile. Lahko bi odigrali še eno tekmo, toliko adrenalina je bilo v zraku.

Koliko pa je bilo ob koncu tekme prisotne nervoze? Priložnosti je bilo dovolj, a žoga ni našla gola.

Priložnost Mezge smo videli kot zadetek, pa je žoga zatresla le vratnico. V tistem trenutku smo resno pomislili, da nam morda ni usojeno dvigniti pokala. Toliko, kot smo skozi srečanje garali, se nam je v zadnji minuti poplačalo. Lepše zmage ne mora biti.

Ste med srečanjem, glede na to, kako dolg je bil boj, kdaj pomislili, da imate vsega dovolj. Evropo ste si z drugim mestom v prvenstvu tako že zagotovili.

Nikakor ne. Osvojitev pokala je bila nuja. Tu ni bilo kalkulacij. Dali smo vse od sebe, si rekli, da tudi če ne bomo mogli hoditi naslednje dni, vse, samo da pokal pripeljemo v našo vitrino.

Na novinarski konferenci sre presenetili s plesom. Kako je prišlo do tega?

To smo se dogovorili v slačilnici. Bilo je spontano.

Do konca prvenstva še zadnji obračuni. Je ostalo še kaj moči za to tekmovanje?

Najprej se bomo poveselili pokalne zmage, šele nato razmišljali naprej. Drugi smo, ni kaj za izgubiti. Poskusili bomo zmagali in se približati Kopru ter tako uspešno zaključiti tekmovalno leto.

Ste se spomnili Superpokala, glede na zadetek, ki ste ga dosegli tako lani, kot tudi tokrat?

Seveda sem se, a to se ne da primerjati. Tako se je izšlo, da sem bil obakrat natančen v trenutku, ko smo to potrebovali. Vesel sem, da smo osvojili pokal in rešili sezono, v naslednji pa ob pomoči navijačev seveda napadamo tudi prvenstveni naslov.

Po tem bi skoraj da lahko rekli, da ste specialist za najpomembnejše zadetke?

Ne razmišljam o tem. V podzavesti pa tli neko upanje, da se takšne tekme lahko razpletejo tudi v našo korist. Če se ponudi priložnost,  jo seveda poskusiš izkoristiti, če uspe, toliko boljše.

Vzdušje danes je bilo po nekaj tednih zopet tisto pravo. Je to tisti čar Ljudskega vrta?
To se hitro obrne. Enkrat igraš dobro, drugič malo manj. Takrat se slišijo tudi kakšni žvižgi, drugače pa je razlika igrati pred bučnimi tribunami ali pa zgolj opazovalci nogometa. Upam, da nam bodo Viole zveste še naprej. Z njimi je vsako srečanje lažje.

Tekst: Andreja Potočnik
Foto: Sportida.com