Še točno 15 dni je ostalo do začetka 10. jubilejnega futsal evropskega prvenstva, ki bo potekalo v Areni Stožice. S številko 15 je tesno povezan nekdanji reprezentant Dejan Simič, ki je dosegel 12 golov in zbral 54 nastopov. Število tekem v dresu Slovenije ga uvršča na 15. mesto na večni lestvici. Dejana smo ujeli na tenisu, ki ga rad igra, ko ne kolesari. Nekdanji futsal igralec je našel nova hobija, ostali pa so mu prijetni spomini – v reprezentanci je trajal desetletje!
Mileta gledali kot boga
„Spomini so lepi in pomembni. Sploh tisti začetki. V ekipo me je poklical tedanji novi selektor Darko Križman. Najprej smo odigrali trening tekmo z rusko ekipo Norilsk, potem smo igrali proti Hrvaški,“ je Dejan dobro spominja svojega prvenca 13. februarja 2001. Bil je najmlajši v ekipi, zato je prenašal drese in vodo, a ponosen, ker je poleg!
„Mileta Simeunoviča smo gledali kot boga! Izjemen je bil,“ nadaljuje Dejan, ki je potreboval nekaj časa, da se je povsem vklopil v zasedbo in dobil svoje minute. Uspelo mu je, zato je tudi potoval z ekipo na evropsko prvenstvo leta 2003. „Igral sem relativno dosti, do deset minut sem dobil na tekmo, menjal pa sem kapetana Dejana Krauta,“ se Dejan ozre v leto 2003 in prvi nastop Slovenije med evropsko elito.
„Velik zasluge za mojo športno pot pa gredo Tomažu Barbeku, ki je od samega začetka verjel vame, me vzpodbujal in nagrajeval mojo trdo delo,“ Dejan ne pozabi, komu gredo zahvale, da je uspešno igral futsal.
Poškodbe kolena
Med letoma 2005 in 2008 je bil Dejan bolj statist ob futsal igriščih, operaciji in poškodbe kolena so terjale svoj čas in davek. Potem se je vrnil v Litijo (leta 2005 se je preselil v Zagorje in postal državni prvak v sezoni 2005/06) in vnovič potrkal na vrata reprezentance. Zadnji nastop za Slovenijo datira v 27.2. 2011 na kvalifikacijah v Laškem. „Prišel sem, selektor Andrej Dobovičnik me je povabil. A sem spoznal, da ne zmorem več na najvišjem nivoju,“ se je zavedal, da so njegove minute mimo. Po končani karieri v klubu se je posvetil družini in službi.
Prodal motor
Lahko pa bi bilo tudi drugače. Dejan je bil tudi narejen nogometaš. Do članske vrste je igral za NK Litijo, potem pa prestopil v futsal klub Svea Litija. „Ker so v NK Litija izvedeli, da sem bil štipendist Svee, sem moral kot edini igralec plačati odškodnino. 300.000 tedanjih tolarjev sem dal. Da sem plačal, sem prodal motor,“ doda Dejan še eno anekdoto.
Danes se veseli domačega evropskega prvenstva, za Slovenijo in dober izid naših fantov pa bo stiskal pesti v Stožicah!
Tekst: D.P.
Foto: FC Litija